Gimnazijke pojejo, in to odlično
V začetku oktobra je Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj s tekmovanja v mestu Riva del Garda prinesel dve zlati priznanji. Sijoče pa je tudi vzdušje v zboru, ki vztrajno napreduje.
Ko sem vstopil v učilnico 24, znamenito pevsko sobo, kjer je do nedavnega vadil APZ France Prešeren, že šesto leto pa se na pevske nastope pripravlja tudi Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj, so dekleta zavzeto vadila pesem z naslovom Kumbaya. »Ta spiritual pripravljamo za božični gimnazijski koncert,« mi razloži Barbara Kušar, sicer profesorica matematike, puncam pa v prvi vrsti »zborovska mati«, ki je v marsičem »kriva«, da je zbor danes to kar je. »Pobuda za zbor je bila na nek način povezana s koncerti, ki jih dvakrat na leto uspešno pripravlja kolega Primož Zevnik. Začeli smo s projektom ljudskih pesmi, v zboru pa je bilo na začetku 20 pevk.« Interes je bil vse večji, punce pa so tudi same ugotovile, da zmorejo še kaj, zato so se ob podpori ravnatelja Francija Rozmana, ta jim vselej stoji ob strani, odločile da k sodelovanju povabijo profesionalnega dirigenta. »Začele smo z Acom Biščevičem, a se sodelovanje ni obneslo, pa sem potem za delo z nami prepričala Primoža Kerštanja,« razmišlja Barbara, že deveto sezono pevka v APZ France Prešeren, ki ga vodi prav Kerštanj. »Zbor sem prevzel aprila 2006 in že po enem mesecu smo nastopili v spremljevalnem programu državnega srečanja mladinskih zborov v Zagorju,« se spominja Primož in dodaja, da jih je žirija dobro ocenila in svetovala, da naj se čez dve leti prijavijo na tekmovanje.
Decembra istega leta je zbor prvič odpotoval na festival v tujino in punce so v Bratislavi pokazale, da so iz pravega testa. Letos maja so se udeležile območnega tekmovanja osrednje slovenske regije in prejele zlato priznanje in posebno priznanje za najboljši dekliški zbor ter neposredno povabilo na državno tekmovanje mladinskih zborov, ki bo aprila prihodnje leto zopet v Zagorju.
Na gimnaziji so že junija vsem prvošolkam poslali povabilo da se priključijo zboru. Kot je povedala Barbara, se jih je prijavilo kar 48, tako da jima je bilo s Primožem kar žal, ker sta na avdiciji izbrala lahko le najboljših 14. Primož je bil kar presenečen nad takim odzivom. Zakaj presenečen? Saj velja tista, da se za dobrim konjem najbolj praši, očitno pa gre tudi naokrog glas, da se v zboru dela dobro in da je sodelovanje v njem tudi ena zelo prijetnih stvari, ki jih dijakinje na Gimnaziji lahko počnejo.
»V zboru je sedaj okrog 40 punc, kar mi omogoča punce dobro glasovno razporediti in lahko rečem, da je pravo veselje delati z njimi,« je zadovoljen Primož, še posebej pa ga veseli, da je kar tretjina zbora prvošolk, to pa je po njegovem mnenju največja dota za gimnazijski zbor, saj bodo na njih lahko računali vsa štiri leta. Tako so za tekmovanje v Rivi del Gardi prvi dve vaji z novo zasedbo imeli že junija, nadaljevali pa so konec avgusta. Prvošolke so tako že prepevale v zboru, pa se šolsko leto sploh še ni začelo. Da so se odločili pravilno so dokazali na tekmovanju, o tem namreč govorita zlati medalji in posebno priznanje za Primoža Kerštanja, ki so ga izbrali za najboljšega dirigenta. »Naša kategorija je bila zelo zahtevna, saj smo tekmovali v družbi samih odličnih, tako rekoč profesionalnih mladinskih zborov. Presenetili smo same sebe, žirija je pohvalila naš zvok in program, kar je potrdila tudi z nagrado Primožu,« je navdušena Barbara.
»Verjamem, da nas čaka še lepa prihodnost. Punce so zelo zavzete pri delu in se znajo tudi doma pripraviti za vsako vajo. V veselje in izziv mi je tudi to, da vidim, da punce uživajo pri petju in tudi druženju,« v prihodnost gleda dirigent Primož Kerštanj, ki je prepričan da imajo še precej rezerve za prihodnost. Trenutno se pripravljajo na božični gimnazijski koncert, 1. decembra bodo nastopile na svečanem dogodku na Slovenskem trgu, pomladi pa se bodo zagotovo udeležili državnega tekmovanja v Zagorju. Tokrat že z željo, da se vrnejo z zlatim priznanjem. Vedo, da so tega sposobne. Tudi v uredništvu Kranjčanke smo prepričani v to, da bomo o pojočih gimnazijkah lahko še velikokrat pisali.