Srebrna plaketa na Evropskem prvenstvu srbske folklore

Besedilo: Suzana P. Kovačič
ponedeljek, 19. november 2007 / 06:00

Oktobra je Kulturno društvo Brdo Kranj organiziralo Dneve srbske kulture v Kranju, najbolj odmevna prireditev je bila Razigrana mladost. O dogodku, pa tudi o društvu smo se pogovarjali z Milanom Glamočaninom, vodjem folklorne sekcije v društvu.

Oktobra ste organizirali tradicionalne dneve srbske kulture. Kaj vse ste pripravili v okviru tega projekta?

»Dnevi srbske kulture, ki so bili letos tretji po vrsti, so se razvili iz folklorne manifestacije Razigrana mladost; folklorno manifestacijo smo letos organizirali že petič. Vsako leto povabimo folklorne skupine različnih etničnih skupin (slovenske, hrvaške, bošnjaške, srbske, makedonske). V povprečju na eni folklorni manifestaciji nastopi deset skupin, kar pomeni, da je na večer na odru do štiristo nastopajočih, in tudi obisk je vedno dober. Kot specialne goste povabimo po eno skupino iz tujine, letos je bila v gosteh Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Izvor St. Gallen iz Švice. Dobro sodelujemo tudi z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Območna izpostava Kranj, in v soorganizaciji z njimi so letos prvič na Razigrani mladosti nastope tudi ocenjevali. Strokovni selektor je bil dr. Bruno Ravnikar, odličen poznavalec folklornega plesnega izročila različnih narodov.

V okviru Dnevov srbske kulture prirejamo tudi književna, dramska in literarna srečanja, folklorna manifestacija pa ostaja jedro dogajanja. Vzdušje je vedno odlično, mladi se družijo med seboj, tkejo se nove prijateljske vezi. Pri izvedbi projekta nam poleg že omenjenega JSKD Kranj delno pomagata tudi ministrstvo za kulturo in kranjska občina.«

Kulturno društvo Brdo ste ustanovili leta 1994, društvo ima status društva, ki deluje v javnem interesu Republike Slovenije na področju kulture. Kaj to pomeni?

»Ravno naša množična aktivnost, še posebej v zadnjih petih letih, nam je omogočila pridobitev tega statusa. Članstvo je družinsko, v tem trenutku je v društvu približno osemdeset družin iz Kranja in okolice in tudi drugih delov Slovenije. Projekti, ki jih organiziramo, so v prvi vrsti namenjeni našim članom in njihovim družinam. Nekajkrat na leto se družimo vsi skupaj, imamo piknike, pa tudi srečanja ob praznikih, kot sta na primer prehod v novo leto in dan žena.

Težave imamo samo s pomanjkanjem prostorov za delovanje društva. Imamo majhno pisarno trikrat dva metra na Planini v kletnih prostorih trgovine, za večje dogodke pa najemamo dvorane. Že nekaj let se trudimo, da bi dobili boljše prostore, saj gre več kot sedemdeset odstotkov proračuna samo za plačevanje najema prostorov ... Samo da oblečemo deset plesalcev v skupini, moramo za narodne noše odšteti približno tri tisoč evrov.«

Od kod ime Brdo?

»Več kot osemdeset odstotkov naših članov prihaja iz Bosanske Krajine, za katero je značilen dinarski svet. Hribovita narava nam je dala asociacijo za ime društva; brdo v slovenskem jeziku pomeni hrib.

Prvi dve leti po ustanovitvi društva smo se ukvarjali samo s humanitarno dejavnostjo, ko smo pomagali ljudem v času vojne. Leta 1995 smo ustanovili nogometno in šahovsko sekcijo, obe sta dejavni še danes. Uspešno delujeta še dramska in literarna sekcija. V sekcijah imamo med 180 in 200 aktivnih članov.«

Najbolj poznana pa je folklorna sekcija pod vašim vodstvom. Koliko je zanimanja med mladimi za ohranjanje folklornega izročila?

»Imamo med dvajset in petindvajset nastopov na leto. Med mladimi je veliko zanimanja, vadimo in nastopamo v štirih skupinah: starejši, srednji, mlajši in veteranski. Leta 1995 sem se sekciji priključil kot plesalec, še bolj aktivno sem v to vstopil leta 2002, ko sem se začel udeleževati izobraževanj. Tedaj sem tudi prevzel vodenje sekcije. Do danes sem bil na štirinajstih folklornih seminarjih, večinoma na seminarjih Fakultete za glasbene umetnosti - Oddelek Center za preučevanje narodnih plesov in glasbe v Beogradu. Ta izkušnja mi je omogočila, da sem se še bolj posvetil folklori. To ni več samo hobi, ampak pravo delo z veliko ljubezni do tega plesa.

Posebnost folklorne sekcije je tudi v tem, da v njej niso samo člani našega društva, med plesalci so tudi Slovenci in pripadniki drugih narodnosti.«

Pred časom ste prinesli domov pomembno priznanje ...

»Gostovali smo na več mednarodnih folklornih festivalih, med drugim smo bili udeleženci festivala Beogradski pobednik v Beogradu, pa v Pefkohoriju v Grčiji, pa v Kitnu v Bolgariji, v Bosanski Gradiški, Banja Luki, Subotici ...

Leta 2004 smo prvič nastopali na Evropskem prvenstvu srbske folklore v Badnu v Švici. Letos je bilo to prvenstvo v Vrbasu v Srbiji, kjer smo osvojili trenutno nam najbolj dragoceno priznanje, srebrno plaketo strokovne žirije. V konkurenci je bilo 32 skupin iz cele Evrope. Priznanje je tudi odraz našega napredka: v Švici smo osvojili 42 točk od možnih 100, letos pa 82,5 točk od 100! Pozna se, da v zadnjih letih vadimo bolj intenzivno.«