Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenašajo klopi, zato govorimo o klopno prenosljivi bolezni.

Med te spada tudi lymska borelioza. Obe bolezni se med prebivalstvom pogosto zamenjujeta, zato bi uvodoma povedal, kakšne so razlike med njima. V nadaljevanju bom nekoliko več pozornosti namenil KME. Povzročitelj borelioze v naših krajih je Borelija Burgdorferi, povzročitelj KME pa virus KME. Klop je torej v obeh primerih le prenašalec povzročitelja bolezni, s katerim je tudi sam okužen. Okuženost klopov v Sloveniji je visoka za obe omenjeni bolezni. Če imamo smolo, nas en klop lahko okuži kar z obema boleznima hkrati. Borelioza se v zgodnji fazi kaže kot obročasta rdečina na mestu vboda klopa, ki se širi. Pojavi se nekaj dni, do nekaj tednov po vbodu klopa. V tej fazi je povsem ozdravljiva z ustreznimi zdravili (antibiotiki). Učinkovitega cepiva proti boreliozi ne poznamo.

KME se v zgodnji fazi kaže kot gripi podobna bolezen, nato pa se pojavijo znaki meningitisa: vročina, bruhanje, trd vrat, glavobol. Za KME ni zdravila, možno pa se je zaščititi s pravočasnim cepljenjem. Leta 2006 je v Sloveniji za KME zbolelo 372 ljudi, od tega na Gorenjskem 94, kar Gorenjsko uvršča v sam vrh obolevnosti. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj je bilo največ primerov na območju Škofje Loke (47) in Kranja (35). K sreči bolezen lani v nobenem primeru ni bila smrtna, v nasprotju z letom 2004, ko so v Sloveniji zaradi KME umrli trije ljudje. Okužbe se pojavljajo od pomladi do jeseni, saj je klopov takrat največ. Prejšnja zima je bila zelo mila, kar povečuje pojavnost klopov, tako da so posamezne primere KME opazili tudi v zimskem času.

Mnogi še vedno verjamejo, da klopi padajo z dreves. V resnici živijo v prsti in se redko povzpnejo več kot 70 centimetrov visoko na travo in grmovje. Najpogosteje se nam prisesajo na kožo med sprehodi po gozdu in sredogorju (nad 1800 metrov nadmorske višine jih ni več), na raznih piknikih in kampiranjih ter med nabiranjem gob in jagodičja. Otroci jih največkrat staknejo med igro v travi, grmovju in parkih. Vbod klopa je ponavadi neboleč, zato se mnogi bolniki s KME klopa sploh ne spomnijo.

Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prvi znaki se pojavijo približno en do dva tedna po vbodu klopa in so podobni gripi. Bolniki imajo povišano temperaturo, so utrujeni, imajo bolečine v mišicah in glavobol. Po nekaj dneh se počutje izboljša. Bolnik je lahko tudi dva tedna brez težav, nato pa pride do prodora virusa v osrednje živčevje, kar povzroči ponoven porast telesne temperature, ki ga praviloma spremljajo hud glavobol, slabost, bruhanje in otrdelost vratu. Lahko se pojavi tresenje rok in jezika, težave s koncentracijo, včasih tudi hujše motnje zavesti. Pri približno pet odstotkov bolnikov pride do ohromitve mišic rok ali nog, možna je tudi ohromitev dihalnih mišic. Takrat je potrebno intenzivno zdravljenje, vključno z umetnim predihavanjem bolnika s pomočjo aparatur. Stanje se kljub vsemu pogosto ne popravi in skoraj polovica bolnikov kasneje trpi zaradi dolgotrajnih posledic bolezni, v enem do dveh odstotkih pa je bolezen smrtna. K sreči se kar pri dveh tretjinah bolezenski znaki kljub okužbi ne razvijejo, okrog 20 odstotkov jih zazna le drugo fazo bolezni, zelo redko pa se okužba pokaže le s prvo fazo bolezni, ki ji ne sledi druga, nevarnejša faza.

Zaenkrat ne obstaja specifično vzročno zdravljenje za KME, vse zdravljenje je omejeno na podporne ukrepe. Če torej zdravila ni, se lahko vprašamo, ali je možno okužbo s KME preprečiti? Možnost, da bi dobili klopa, lahko zmanjšamo z nekaterimi enostavnimi ukrepi. Eden od teh je, da ostanemo zaprti doma, vendar pa tega zdravniki zaradi številnih koristnih učinkov, ki jih ima gibanje v naravi za naše telo, ne priporočamo. Priporočamo, da se, ko gremo v naravo, primerno oblečemo. Telo naj bo čimbolj pokrito, hlače dolge, srajca naj ima zapete rokave. Oblačila naj bodo svetla, saj na takih klopa lažje opazimo. Pametneje je hoditi po gozdnih poteh in ne po gošči. Lahko se zaščitimo tudi s sredstvi za odganjanje mrčesa, vendar pa le-ta delujejo razmeroma kratek čas. Ko pridemo domov, se natančno pregledamo (kožne gube, uhlji, dimlje, pazduhi, še posebej pri otrocih tudi glava in lasišče). Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga čim prej odstranimo. Klopa s pinceto primemo čisto pri koži in ga odločno potegnemo ven. Pri tem na kožo ne nanašamo ničesar, npr. olja, petroleja, krem, laka za nohte ali kar koli drugega. Rad bi poudaril, da je odstranjevanje klopa naloga vsakega posameznika in ne zdravnika, še najmanj pa je zaradi tega potrebno hoditi v dežurno službo. Če nam odstranjevanje ni uspelo oziroma se nam je klop raztrgal in deloma ostal v koži, se običajno ne zgodi nič hujšega, preostali del izpade sam od sebe v nekaj dneh. Če smo vseeno v dvomih, lahko kasneje obiščemo izbranega zdravnika za nasvet in pomoč. Po odstranitvi klopa kožo umijemo z milom in toplo vodo. V naslednjih dneh opazujemo kožo, kjer je bil klop pritrjen. Na mestu klopa se lahko pojavi rdečina. Če se pojavi v prvih 24 urah in traja le nekaj ur ali nekaj dni, običajno ni nevarna in je le posledica alergijske in toksične reakcije po vbodu klopa.

Kdaj je potreben pregled pri zdravniku? Kadar se po vbodu klopa pojavijo vročina, glavobol, trd vrat ali bruhanje (torej znaki KME) ali če se nekaj dni ali tednov po vbodu klopa pojavi rdečina, ki se širi, še posebej, če ima obliko obroča. Taka rdečina je lahko znamenje okužbe z borelijo, ki pa jo je mogoče pozdraviti z antibiotiki. Kot že povedano, zdravil za KME ni, lahko pa bolezen preprečimo s cepljenjem. Najboljši čas za začetek cepljenja proti virusu KME je pozimi. Tako zagotovimo zaščito pred pomladjo, ko je klopov več. Osnovno cepljenje se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. Interval med prvim in drugim odmerkom cepiva je en do tri mesece, tretji odmerek pa je treba dati pet do dvanajst mesecev po drugem odmerku. Po opravljenem osnovnem cepljenju je potrebno dajati tako imenovane »poživitvene« odmerke, prvega po treh letih, nato pa vsakih pet let. Cepljenje je možno opraviti na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj in pri nekaterih zdravnikih splošne medicine. Izkušnje iz sosedje Avstrije, ki že več let izvaja množično cepljenje proti tej bolezni, so pokazale, da se je število obolelih pomembno znižalo. K temu je pripomoglo tudi sistematično cepljenje ciljnih skupin (gozdarji, lovci, vojaki) in še zlasti otrok. Otroke je moč cepiti že od prvega leta dalje.

Kot vidimo, klop vendarle ni taka »pošast«, da bi se zaradi nje morali odpovedati aktivnostim na prostem. Kljub vsemu pa previdnost in pravočasna zaščita ne bosta odveč.