Mladostne sanje so se uresničile

Zlatar Franci Lavtižar je s soprogo Jano dosanjal skupne sanje in za nameček kot poklon slovenski tradiciji ob odprtju salona predstavil še kozolec iz čistega srebra.

Včasih se je prav težko spustiti v pogovor z zlatarjem Francijem Lavtižarjem! Krasi ga vrsta človeških odlik, ki jih sam nikoli noče poudarjati. Še da je odličen mojster svojega poklica, mu je težko povedati, saj bo odvrnil le, da se trudi in da bi bil lahko še boljši.

Ko skozi nasmeh zine takšno, mu je verjeti. Sploh so o tem prepričani tisti, ki ga poznajo že leta. Ko so mu ljubitelji nakita predstavljali lastne, individualne želje, je malce zmajeval z glavo, a nikdar dejal, da je zanj pretežko. Vsakdo, ki je iz njegovih spretnih rok dobil želeno, je bil navdušen. Zato se je s trmasto vztrajnostjo in željo po novem znanju na področju zlatarske umetnosti spustil v sanjarjenje o svojem, lastnem lokalu. Začelo se je potiho, počasi in z dogovori. V stavbi jeseniške železniške postaje je po celodnevnem delu mešal malto in dozidaval, nato z belo osvetlil prostor in v zadnji del namestil strojno opremo za izdelovanje nakita.

»Sem priučen zlatar, ki se je imel priložnost učiti pri enem najboljših obrtnikov v naši deželi. Zraven pa sem v sebi iskal navdih in ga udejanjal skozi izdelke iz plemenitih kovin,« je na odprtju razložil Lavtižar. Tam je predstavil tudi kozolec iz čistega srebra. Kot da bi s tem simbolno pokazal na lastno vizijo zastavljenega v prihodnosti, saj kozolec predstavlja svojevrstno slovensko posebnost in je veljal za simbol trdnosti. Vrednosti srebrni kozolec zanj pravzaprav nima: »Nisem ga še tehtal, da bi vsaj po teži materiala znal oceniti njegovo vrednost. Zame je pravzaprav nima.« Odločil se ga je izdelati kot poklon slovenski zgodovini in kulturni dediščini, hkrati pa je nenadejano pokazal tudi nase in na svojo družino: trdno in s ciljem gledajo v prihodnost.

Gledališka igralka in prevajalka Alenka Bole Vrabec je na odprtju dejala, da je zlato od nekdaj simbol, od moči do ljubezni: »Od primerjave s soncem in kito dekliških las, zvestobe, ki je vrezana v zakonski obroček, do varnosti je element, ki je ukrojil in še kroji Francijevo življenje.« Zlato, ki mu dajejo obliko Francijeve roke, ima eno samo preprosto in človeško željo: polepšati praznične dni ljudem, ki v darilu vidijo ljubezen, vdanost, pozornost in naklonjenost.

Na odprtju niso manjkali stiski rok in prešerni, nepotvorjeni nasmehi vseh povabljenih. Vsakdo je namreč pri sebi vedel, da so v tem trenutku kot zlato v njegovih rokah: povabljeni so bili namreč okras ob izpolnitvi mladostne želje Francija Lavtižarja.