Predsednik bo Danilo Türk

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / torek, 13. november 2007 / 06:00

Dobri dve tretjini volivk in volivcev sta v nedeljo odločili, da bo novi predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. Na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic pa so se izrekli proti zakonski noveli, ki jo je predlagala vlada.

Ljubljana - Že napovedi pred drugim krogom predsedniških volitev so nakazovale zmago Danila Türka, volilni izid pa je bil nad vsemi pričakovanji. Dobil je 68,26 odstotka glasov, njegov nasprotnik Lojze Peterle pa 31,74 odstotka. Danilo Türk je ob zmagi izrazil veliko zadovoljstvo in ocenil, da so rezultati volitev odraz velike želje ljudi po novem.

»Volilna kampanja je osvetlila številna vsebinska vprašanja in verjamem, da so imeli ljudje v tej razpravi priložnost spoznati moja stališča in da je to pomagalo k podpori, ki se kaže v rezultatu. Svoje zmage ne bi povezoval s trenutnimi razpoloženji glede potez vlade. Verjamem, da so volivke in volivci gledali širše, ljudje so razumni in se razumno odločajo,« je bil Türkov prvi odziv na prepričljivo zmago. »Volilni uspeh me navdušuje in zavezuje. Ne jemljem ga zgolj kot zmago, pač pa kot rezultat skupnih prizadevanj vseh, ki so sodelovali v tem procesu. Volitve so priložnost, da kandidati pokažejo svoj način dela in svoj pristop, izberejo pa volivci. Volitve zavezujejo, da spoštujemo voljo državljanov in državljank. Verjamem, da so moja stališča in vrednote tisto, kar so volivke in volivci tako velikodušno podprli. V nadaljevanju bom ravnal v skladu s to zavezo.«

V Türkovem volilnem štabu so se zbrali prvaki strank, ki so podprle njegovo kandidaturo: Borut Pahor (SD), Gregor Golobič (Zares), Katarina Kresal (LDS) in Karl Erjavec (DeSUS). Slednji je ob zmagi za Gorenjski glas povedal: »V stranki DeSUS smo veseli, da je danes Danilo Türk zmagal s tako veliko razliko. Glavni boj se je odvijal že v prvem krogu, v katerega se je kandidat uvrstil z velikim številom podpisov. Tu je naša stranka odigrala veliko vlogo, saj mu je zagotovila pomembno število glasov. Razlog, da je danes premočno zmagal pred protikandidatom, vidim v tem, da je Danilo Türk nov, svež obraz, z mednarodnimi izkušnjami, kar kaže, da so se ljudje odločili za novo politiko in novo energijo.« Med podporniki smo videli tudi več znanih Slovencev, med njimi je tudi Danica Purg, direktorica poslovne šole na Bledu, sicer tudi članica Türkovega programskega sveta. »Sem zelo vesela, da je na volitvah zmagal Danilo Türk, ki predstavlja sodobnega, modernega Slovenca,« je dejala o Türkovi zmagi, na vprašanje, ali bo tudi naprej sodelovala s prihodnjim predsednikom države, pa je povedala: »Z veseljem, če me bo povabil k sodelovanju. Nimam sicer veliko časa, lahko pa prispevam svoje ideje. V čast mi je, da je tudi doslej uporabil kakšno mojo idejo. Poiskal me je poleti in bil je prvi, ki me je povabil k sodelovanju. Če bi me poiskal gospod Gaspari, bi najbrž podprla njega. Oba namreč predstavljata sodobno Slovenijo, taki ljudje so mednarodno usmerjeni in mislim, da Slovenija najbolj potrebuje prav takšne.«

Volitve odraz odnosa do vlade

Lojze Peterle pa je ob svojem volilnem porazu dejal: »Čestitam Danilu Türku za izdatno zmago in mu želim, da bi s srečno roko vodil Slovenijo v prihodnjih petih letih. Prišlo je do zanimivega sovpadanja z referendumom v zvezi z lastninjenem zavarovalnice Triglav, rezultat je podoben izidu predsedniških volitev in govori o tem, da so se te izrazito polarizirale na temo odnosa do vlade. Ne obžalujem, da sem kandidiral in se dal na razpolago potem, ko so se name obrnili nestrankarski ljudje, naj kandidiram. Še naprej bom zastopal stališča, ki sem jih leto dni predstavljal: želim, da se Slovenija odpre prihodnosti in da se ne ukvarja z vprašanji preteklosti, ki odpirajo stare rane zgodovine. Odklanjal sem vsebine, ki polarizirajo, a volitve so se končale s polarizacijo.« Poudaril je, da mu ni žal odločitve, da kandidira za predsednika države. Tudi naprej bo delal za Slovenijo, je še dejal Peterle, ki po volilnem porazu ostaja evropski poslanec.

Peterleta so v predsedniški tekmi podprle stranke NSi, SLS in SDS, ki se jim je zahvalil za podporo, enako tudi vsem nestrankarskim ljudem. Njegovi somišljeniki v volilnem štabu pa niso mogli skriti razočaranja. »Pričakoval sem boljši rezultat, ker sem menil, da bodo ljudje nagradili aktivno sodelovanje pri osamosvajanju Slovenije, kjer Lojze Peterle ni sporna oseba,« je dejal poslanec Anton Kokalj. »Toda v tej kampanji so očitno pretehtali drugi argumenti, zato je težko odgovoriti, kaj je bilo glavno, zaradi česar so se ljudje tako odločili. Na predsedniških volitvah očitno tudi volilna udeležba ne bo naraščala niti v prihodnje, za kar pa je verjetno razlog šibka vloga predsednika.« Janez Arnolj, član stranke NSi v občini Gorenja vas-Poljane, pa je dejal: »Kot sem obveščen, je vsaj v naši občini Lojze Peterle dobil zanesljivo podporo, rezultat na državni ravni pa nam pomeni neuspeh, ki nas sicer ne sme potreti, je pa lahko dobro izhodišče za analizo in odkrivanje vzrokov, ki so privedli do poraza. Po našem prepričanju je Peterle po vseh referencah najboljši, ni pa se zgodilo, da bi ljudje realno ocenjevali osebnosti, temveč je uspešnejši tisti, ki se s svojo retoriko uspe prikazati v lepši luči. Čudim se, da ljudje niso bolj upoštevali zaslug za osamosvojitev. Oba dosedanja predsednika sta bila vanjo aktivno vključena, sedaj pa smo izvolili človeka, ki pri tem ni bil aktiven in dolga leta sploh ni živel pri nas. Peterle pa se je tu zelo izkazal, zato bi pričakovali, da bi ljudje to upoštevali.«

Na referendumu proti vladnemu predlogu

Vladni predlog novele zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic na referendumu ni bil uspešen. Predlagatelj, finančni minister Andrej Bajuk je o tem dejal: »Čez leto dni, ko bo vlada morala najti rešitev za nerešeno vprašanje lastninjenja zavarovalnic, ki ostaja še iz prejšnje vlade, se predlog zakonske novele v osnovi ne bo mogel veliko razlikovati od sedanjega. Ljudje so tokrat verjeli propagandi, da bo država zavarovancem delila po tisoč evrov, a zavedati se moramo, da je to nesmisel in do tega ne bo prišlo. Pač pa se moramo kot družba lotiti dolgoročnega reševanja stabilnosti našega pokojninskega sistema. Tako pa za sedaj ostaja, kot je bilo: država je preko Kada skrbnik deleža zavarovalnice Triglav. Toda treba bo najti dolgoročno rešitev, ki bo v prid pokojninski blagajni.« Tudi stranka DeSus je podpirala vladni predlog, njen predsednik Karl Erjavec pa o tem pravi: »Stranka DeSUS ni glasovalni stroj, zato smo mi podprli uveljavitev zakona o lastninjenju zavarovalnic, prepričani, da ta omogoča večjo varnost upokojencev in omogoča, da se tiste delnice, ki so še ostale v zavarovalnici Triglav, prenesejo na Kapitalsko družbo, s tem pa se dolgoročno zagotovi večjo stabilnost pokojninske blagajne. Če zakon ne bo uveljavljen, še ne bo nič hudega zgodilo, ne vemo pa, kako bo leto dni po referendumu ravnala naslednja vlada. Upam, da bo tudi ta menila, da je treba premoženje zavarovalnice prenesti na pokojninsko blagajno in s tem zagotoviti večjo varnost generacijam, ki prihajamo in si želimo pokojnino.« Izid referenduma pomeni uspeh za njegovega predlagatelja, državni svet. Predsednik Janez Sušnik je dejal: »Referendum je opozorilo vladi, da v enem letu pripravi ustreznejši zakon, s katerim bi bila tudi upravičencem dana možnost, da pokrijejo vse pozitivne bilančne vsote, ki nastajajo iz tega kapitala zavarovalnice. Zavzemamo se za usmerjenost na pokojninsko blagajno mimo Kada. Vsak poskus, da bi ta sredstva znova poskusil usmeriti na Kad, bo naletel na negativno stališče in bo državni svet spet interveniral, ker menimo, da je le neposredna povezava s Triglava dolgoročna za pokojninsko blagajno. Kdaj bo tudi pokojninska blagajna prodala ta delež, je njena stvar, saj se bodo v naslednjem desetletju zagotovo pojavili problemi in bo pokojninska blagajna postala nočna mora slovenske države. Delež zavarovalnice pa je neka rezerva, kako dolgoročno ta sredstva usmerjati v korist vseh državljank in državljanov Slovenije, ki bodo v prihodnje odvisni od pokojninskega sklada.«