Med sosedi 62

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / sobota, 3. november 2007 / 06:00

Deželni svet italijanske dežele Furlanije in Julijske Krajine je 23. oktobra sprejel zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji.

Pomemben zakon za zaščito Slovencev v Italiji je bil sprejet po štirih zelo napetih zasedanjih, na katerih je skupina ljudi iz Rezije zelo grobo in nekulturno pred deželno palačo in tudi v dvorani protestirala proti sprejemu zakona in trdila, da rezijanščina ni slovenščina, ampak povsem samostojen jezik. Dosežen je bil dogovor, da je v zakonu posebej omenjena rezijanščina in da zaradi ohranitve tega jezika občina Rezija lahko dobi poseben denar za slovensko manjšino. Pomembno je, da Rezija, ki leži v Videmski pokrajini, ostaja v zakonu za zaščito slovenske manjšine v deželi Furlaniji in Julijski Krajini. Poskus politične desnice, ki ima še vedno veliko opraviti z domnevno nevarnostjo, ki naj bi jo povzročali Slovenci, da bi rezijanščino izločili iz zakona, tokrat ni uspel. V Trstu pa se je predstavljala kot zaščitnica rezijanščine, čeprav ji je bilo v preteklosti zanjo zelo malo mar in so za njeno ohranitev skrbeli le slovenske organizacije v Videmski pokrajini in slovenski kulturni delavci v Reziji. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je že naslednji dan pozdravilo odločitev deželnega sveta, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa se je predsedniku Furlanije in Julijske Krajine Riccardu Illyju zahvalil za pozornost, ki jo dežela namenja slovenski manjšini. Minister Rupel je zapisal, da je do odobritve zakona prišlo v času, ko se bo z uvedbo šengenske meje dejansko zaključilo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in bosta slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji lahko celoviteje opravljali vlogo povezovalca in dejavnika v uresničevanju skupnih interesov na obeh straneh državne meje.

Edina politična stranka Slovencev na Koroškem Enotna lista je na občnem zboru v Domu prosvete v Tinjah pod geslom Razmišljati drugače, za Koroško, za predsednika znova izbrala Vladimirja Smrtnika, rojenega v znameniti Smrtnikovi družini v Kortah nad Železno Kaplo. Po njegovih besedah je Enotna lista prva sila med Slovenci na Koroškem, osrednjima organizacijama pa je očital, da sta preživeti in preveč le samemu sebi namen. Enotna lista želi združevati Slovence na Koroškem in priti v deželni zbor, kar ji sedaj onemogoča visok 10-odstotni prag. Na zadnjih občinskih volitvah je dobila 5632 glasov in 52 občinskih odbornikov. Na prihodnjih deželnih volitvah jeseni prihodnje leto ali spomladi leta 2009 mora dobiti lista še več glasov, leta 2013, ko naj bi znižali volilni prag na štiri odstotke, pa svojega poslanca v deželnem zboru, je povedal Smrtnik, ki je bil za predsednika izvoljen z glasovi vseh udeležencev. Vodenje Enotne liste je prevzel leta 2003. Napovedal je, da se bo stranka odprla tudi nemško govorečim Korošcem, kar jim v nekaterih občinah že uspeva.