Strožji nadzor za dimnikarje

Medtem ko civilna iniciativa poziva k bojkotu dimnikarjev, je vlada predvidela strožji nadzor nad njimi. Možen tudi odvzem koncesije.

Kranj, Ljubljana – Prejšnji teden je civilna pobuda Dimnik znova javno pozvala k bojkotu dimnikarskih storitev razen tistih, ki jih občani sami naročijo, dokler država ne prisluhne zahtevam iz peticije, ki jo je z nekaj tisoč podpisi vred poslala vladi, ministrstvu za okolje in prostor in drugim naslovnikom. Najpomembnejši zahtevi sta razveljavitev sedanje uredbe o koncesijah dimnikarske službe in na njeni podlagi sklenjenih koncesijskih pogodb z izvajalci dimnikarske službe.

»Želimo, da se nova dimnikarska zakonodaja vzpostavi na strokovni bazi. Sedanjo zakonodajo so pisali dimnikarski monopolisti, ki so potem sami sebi in prijateljem podelili koncesije,« je razloge za nasprotovanje obstoječi dimnikarski zakonodaji pojasnil predsednik koordinacijskega odbora Dimnik Anton Kristanc. Dodal je, da koncesijske pogodbe trenutno dimnikarjem podeljujejo vrsto pravic, prav nobene pa uporabnikom njihovih storitev. V Dimniku še pravijo, da so se kurilne naprave v zadnjem času zelo modernizirale in zato vsakoletni obvezni pregledi niso potrebni.

Predsednik dimnikarske sekcije pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleksander Županek opozarja, da je dimnikarska služba obvezna javna služba že trideset let in tako bo tudi v prihodnosti, ne glede na to kdo jo bo izvajal. »Predstavniki civilne iniciative izrekajo pavšalne obtožbe, ko pa jih pozovemo, naj spregovorijo o konkretnih primerih, molčijo,« je dejal. Opozoril je tudi na spremembe uredbe o javni dimnikarski službi, ki jih je pred kratkim sprejela vlada: »Uredba uvaja večji nadzor nad izvajalci dimnikarskih storitev in možnost odvzema koncesije tistim izvajalcem, ki storitev ne bodo izvajali v skladu z zakonodajo in koncesijsko pogodbo.« Dimnikarji ugotavljajo, da je v Sloveniji polovica kurilnih naprav neprimerna, njihova povprečna starost pa je 18 let. »Strinjamo se, da pri novih kurilnih napravah obvezni pregledi ne bi bili potrebni vsako leto, a šele takrat, ko v slovenskih trgovinah ne bo več možno kupiti novih naprav, ki ne ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah. Na žalost se to sedaj še dogaja,« je še dejal Županek.