Lesna biomasa spet vse bolj popularna

Zaradi naraščanja cene nafte in njenih derivatov je marsikaterega investitorja že prepričala, da se "vrne" k osnovnemu ogrevanju z lesom oziroma lesno biomaso.

Z lesom kot surovino smo povezani že skozi vso zgodovino, v zadnjem stoletju pa les pogosto nadomeščajo drugi materiali. Nadomeščanje lesa v predelovalni industriji kot vira energije ima več negativnih posledic na naše okolje. Žal, saj je Slovenija izredno gozdnata, hkrati pa je les prijazen material in daje kot vir energije pozitivne socialno ekonomske in okoljske posledice. Izkoriščanje lesne biomase pomeni oživljanje ali nove aktivnosti na kmetijah in podeželju, nova delovna mesta, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, večjo energetsko samooskrbnost (žal nafte in plina na naših tleh ni), boljše je tudi gospodarjenje z gozdovi.

Lesna biomasa je organska snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. Sem uvrščamo les iz gozdov, les iz zaraščenih površin, les iz kmetijskih in urbanih površin, lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa in odslužen les. V sklopu popisa prebivalstva iz leta 2002 so znani tudi podatki o rabi lesne biomase v gospodinjstvih. Statistika govori, da se je pred petimi leti na lesno biomaso ogrevalo 25 odstotkov stanovanj v Sloveniji. To v primerjavi s popisom iz leta 1991 kaže, da se raba lesa kot edinega vira ogrevanja zmanjšuje. Strokovnjaki so izračunali, da ta gospodinjstva porabijo približno 1,3 milijona kubičnih metrov lesa za ogrevanje.

Lesno biomaso za ogrevanje so na prvem mestu družinske kmetije oziroma kmetijska gospodarstva, ki skupaj predstavljajo šestino slovenskega prebivalstva, ki ima v rabi dobro tretjino vseh gozdov v Sloveniji. Kot smo omenili že prej, trendi kažejo na upad rabe lesne biomase za ogrevanje stanovanjskih površin. Kljub temu pa strokovnjaki predvidevajo, da bo zaradi vse višjih cen energentov, predvsem nafte in njenih derivatov, raba lesne biomase zopet naraščala.

Problem rabe lesne biomase v gospodinjstvih ni več kvantiteta, temveč kvaliteta. Večina kotlov na lesno biomaso v Sloveniji je zastarela. Zastarele tehnologije rabe (kotli za centralno ogrevanje) pa so energetsko neučinkovite, emisije dimnih plinov so visoke, hkrati neudobne in kličejo po zamenjavi. Problem pa so tudi zastarele tehnologije pridobivanja in predelave lesne biomase, kar bistveno vpliva na stroške pridobivanja in tako tudi na končno ceno na trgu.

Poznamo več oblik lesnega goriva. Najbolj tradicionalna oblika so polena – razžagani in razcepljeni kosi lesa, dolgi od 30 do 50 centimetrov, ki jih pridobivamo neposredno iz okroglega lesa slabše kakovosti ali iz predhodno izdelanih metrskih okroglic ali cepanic. Slednje so meter dolgi kosi lesa, ki jih pridobivamo iz okroglega lesa slabše kakovosti premera nad 10 centimetrov. Okroglice so meter dolgi kosi okroglega lesa, ki jih pridobivamo iz drobnejšega okroglega lesa slabše kakovosti s premerom do 10 centimetrov.

Sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do 10 centimetrov. Običajno jih izdelujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom: droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost sekancev je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi. Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike premera osem milimetrov in dolžine do 50 milimetrov. V postopku izdelave se uporablja zgolj visokotlačna para. Za izboljšanje mehanske trdnosti se jim lahko doda še 1-3 odstotke krompirjevega ali koruznega škroba.

Lesni prah se stiska v stiskalnicah (peletirkah) pod velikim pritiskom in povečano temperaturo. S tem se zmanjša vsebnost vode in prostornina, poveča se gostota. Peleti so zelo sipki in zato enostavnejši za pakiranje in transportiranje. V Avstriji, Nemčiji in še nekaterih evropskih državah poteka transport lesnih pelet do uporabnikov v cisternah. Taka oblika transporta je za uporabnika prijazna, proizvajalci in transportna podjetja pa zagotavljajo hitrost in rednost dobave (kot pri kurilnem olju). Za manjše uporabnike (za kamine, sobne peči) so peleti pakirani v 10 ali 15 kilogramskih embalažah, ki so naprodaj v trgovinah.

Briketi (večji stiskanci) so narejeni s stiskanjem lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev ter drugih neonesnaženih lesnih ostankov. So različnih oblik. V postopku izdelave se uporablja zgolj visokotlačna para. Lesni briketi so posebej primerni za majhna oziroma redko kurjena ognjišča, kot so kamini, savne in lončene peči. Uporabljamo lahko tudi neonesnažene lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa, kot na primer krajnike, žagovino, lubje, lesni park in podobno.