Solidarnost

V naravni nesreči, ki je nedavno prizadela nekatera območja Slovenije, se je pokazalo tudi nekaj, kar imamo lahko za srečo v nesreči, na kar smo lahko ponosni: pokazala se je neverjetna pripravljenost pomagati prizadetim. Pri tem so se še posebej izkazali gasilci, vojaki, številni posamezniki, podjetja, ustanove in - ne nazadnje - država ...

Slovenci smo že od konca 19. stoletja, ko je prišlo do zloglasne »ločitve duhov«, precej sprt narod. Pa ne samo na politični ravni, tudi na zasebni, sosedski, vaški … Zavist, pogosto stopnjevana do škodoželjnosti, je znana čednost rodoljubov iz doline šentflorjanske. Po drugi strani pa smo v istem času velikokrat dokazali, da znamo še stopiti skupaj, ko je to nujno potrebno. Tako je bilo zlasti v letih ob osamosvojitvi in ob nedavnih poplavah, ki so najbolj prizadele mesto in občino Železniki na Gorenjskem.

Pripravljenost pomagati je bila tako velika, da je marsikoga presenetila. Bila je tudi širokega razpona, od denarnih nakazil in blagovnih daril do osebne udeležbe pri delih na terenu. Pri odstranjevanju posledic poplav so se spet najbolj izkazali tisti, ki so po tem že dolgo najbolj znani – slovenski gasilci. Tem rodoljubom, katerih zavetnik je sv. Florijan, se marsikdo posmehuje in iz njih tudi ponorčuje. Zlasti tisti, ki se imajo za bolj »svetske« in »urbane« se radi pošalijo na račun teh »ruralcev«, udeleževati se njihovih veselic in parad pa se jim zdi pod častjo.

A gasilstvo niso samo parade in veselice. Ko se na jesen – zlasti oktobra, ki je mesec požarne varnosti – popelješ po slovenski deželi in mimo številnih gasilskih domov, opaziš povsod množico mladih gasilcev, od pionirčkov do odraslih fantov in deklet, ki v delovnih oblekah razvijajo cevi, razstavljajo opremo in se očitno na nekaj pripravljajo. Na tekmovanja, ki sledijo. Kar je pri tem najbolj važno, pa je tole: da imamo množično organizacijo, ki ne tarna o pomanjkanju članov, tudi mladih ne, in kjer so vsi pripravljeni še narediti kaj zastonj! Prav ta pripravljenost odzvati se klicu »Na pomoč!« je pri vsem skupaj najbolj spodbudna in občudovanja vredna.

Sicer pa je gasilstvo na Slovenskem nastajalo ravno v tistih časih kot ločitev duhov. Ljudje so sprevideli, da se bo stanje na nekaterih področjih izboljšalo le tako, če si bodo sami spomagali. Načelo samopomoči je temeljno načelo društev. Najprej so nastala gasilska, kmalu za njimi kulturna, pa telesno kulturna, sokoli, orli, planinci … Gasilska so slej ko prej na prvem mestu. Pri vseh drugih je pripravljenosti pomagati (si) v novejšem času manj, med gasilci je stalnica.

No, v nedavni nesreči smo, kot rečeno, skupaj stopili tako rekoč vsi. Mnogi so dali svoj prispevek, se udeležili dobrodelnih prireditev, izrazili pripravljenost, da pridejo v Železnike tudi sami, s krampom in lopato, a bi bilo vseh preveč. Ko smo nekateri že mislili, da imamo vojsko samo še zato, da jo pošiljamo v razne »mirotvorne« misije po bližnjem in daljnem svetu, so nas prijetno presenetili vojaki, ki so na terenu srčno in z vso opremo pomagali prizadetim domačinom. Tudi predsednik vlade je znova pokazal, da je mož, ki se dobro znajde zlasti v izrednih razmerah. Tistega torka, ko se v Železnike po glavni cesti sploh ni dalo priti, je prišel v poplavljeni Domel čez hribe in po stranskih cestah, in pozneje še dvakrat.

Kdor hitro da, dvakrat da. Idrijski Kolektor je sam od sebe in takoj nakazal na račun Domela 300.000 evrov! Dejanje in pol! Velika pa je tudi skupna vsota, nabrana iz manjših prispevkov. Spomnimo se Jezusovih besed iz evangelija (Mr 12,41-44), kjer pravi, da sta dva novčiča, ki ju je darovala uboga vdova, vredna več kot darovi bogatih. Več zato, ker »je dala od svojega uboštva vse, kar je imela«, bogati pa so le »vrgli od svojega preobilja«. Vatikan je iz tega evangeljskega duha razvil čisto posebno računovodstvo. Novčiči, ki jih darujejo milijoni ubogih med milijardo katolikov po vsem svetu, dajo v seštevku zavidljive vsote … Oh, že spet me je zaneslo, spet mi bo kdo očital »napade na Cerkev« (ki je darovala maše). Pa mi resnično ne gre za to, poudariti želim le veličino pravkar izkazane slovenske solidarnosti in iz nje izvirajočih darov!

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Preddvor / torek, 28. december 2021 / 12:25

Tudi letos potopili božično drevo

V Preddvoru so že dvaindvajsetič v jezero Črnava potopili božično drevo, vendar je bil dogodek prilagojen epidemiološkim razmeram. Potop si lahko ogledate na strani Visit Preddvor na Facebooku.

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 16. februar 2024 / 07:00

Slovenci bodo odbojko na snegu igrali na Krvavcu

Krvavec – V letu 2024 bomo turnirje evropske serije v odbojki na snegu spremljali na treh lokacijah, in sicer v Gruziji, Turčiji in Italiji. Pri nas pa se bodo odbojkarji in odbojkarice med seboj m...

Gospodarstvo / petek, 16. februar 2024 / 07:00

Poslovanje Krke v lanskem letu

Novo mesto – Po prvi nerevidirani oceni poslovanja je Skupina Krka lani ustvarila 1,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje oz. pet odstotkov več kot v letu 2022. Gre za največjo prodajo v zgodovini...

Kranjska Gora / petek, 16. februar 2024 / 19:07

Zimske planinske ustvarjalnice

Mojstrana – Od 19. do 23. februarja, vsak dan ob 16. uri, bodo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani potekale zimske planinske ustvarjalnice, ki so primerne za družine in otroke od sedmega let...

Nasveti / petek, 16. februar 2024 / 19:06

Prešernov smenj

Minil je še en 8. februar, dan kulture, še en Prešernov smenj, ki v Kranj privabi nastopajoče, obrtnike, rokodelce, obiskovalce, kulturnike, občinske in državne politike, firbce, sprehajalce, kupce...

Slovenija / petek, 16. februar 2024 / 19:05

V Sloveniji več kot šest tisoč doktoric znanosti

Kranj – V nedeljo, 11. februarja, je bil mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo predlani v Sloveniji 6205 doktoric znanosti, kar je predstavljalo 44-o...