Peterletova zmaga ali poraz

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 26. oktober 2007 / 06:00

Po čem si bomo najbolj zapomnili prvi krog letošnjih predsedniških volitev? Po bledi predvolilni kampanji, v kateri se stališča predsedniških kandidatov niso bistveno razlikovala med seboj. Po zelo skromni zmagi Lojzeta Peterleta nad drugo in tretjeuvrščenim kandidatom. Po nizki volilni udeležbi.

Prvi krog volitev za predsednika republike Slovenije je mimo, končuje se tudi teden, ko volilni štabi analizirajo rezultate in štaba prvo- in drugouvrščenega snujeta strategijo in taktiko za drugi krog. Volilna kampanja bo kratka. Koliko se bo ljudi dotaknila prihodnji teden, ko se utegnejo zaradi »krompirjevih počitnic« nekoliko manj zanimati za politiko, je vprašanje, zatem pa do drugega kroga, ki bo na martinovo nedeljo, 11. novembra, ne ostane več prav veliko časa. Izidi volitev še vedno niso uradni, takšni bodo šele prihodnji teden, ko bo državna volilna komisija preštela tudi vse glasovnice, prispele po pošti in tudi tiste, ki bodo prišle iz tujine. Letošnje predsedniške volitve si bomo zapomnili tudi po tem, da je državna volilna komisija tik pred zdajci volivcem v tujino poslala volilne karte in domala 40 tisoč praznih glasovnic. Doslej je namreč veljalo, da državljani v tujini volijo, če za to izrazijo namero. Sedaj pa se je državna volilna komisija odločila, da bo sledila demokratičnemu duhu zakona, ki naj vsem volivkam in volivcem s stalnim prebivališčem v tujini omogoči glasovanje. Nekateri kandidati so ostro kritizirali tako prakso, ki med samim postopkom volitev spreminja pravila igre, tako denimo Mitja Gaspari, ki je dejal, da to utegne pomeniti, da bo še tretji krog volitev, tokrat na sodišču. Tudi Zmagu Jelinčiču takšno ravnanje ne diši po demokraciji. Se pa nobeden od njiju ni pritožil, pritožbo zoper pošiljanje praznih glasovnic je v ustavno presojo vložila kandidatka Elena Pečarič. Medtem pa se iz tujine poleg izpolnjenih glasovnic vračajo tudi skladovnice praznih, ki niso dosegle naslovnikov.

Letošnje predsedniške volitve si bomo verjetno zapomnili tudi po nizki volilni udeležbi, ob kateri so bili rezultati prvih treh, celo štirih kandidatov zelo izenačeni, Lojze Peterle pa je (domnevno ob odsotnosti svojih volivcev) zmagal s skromnimi 28,50 odstotka glasov. Projekcije pred volitvami so mu napovedovale precej višji odstotek glasov, največji optimisti celo zmago v prvem krogu. Saj je imel domala celo leto prednosti pred tekmeci, ker se je njegova volilna kampanja začela že lani. A vse kaže, da to ni nujno prednost. Da ni zmagal prepričljiveje, strokovnjaki krivijo njegova premalo ostra stališča o pomembnih družbenih in političnih vprašanjih. Kot je napovedal za drugi krog, bo ta nekoliko zaostril, posebnih sprememb v volilni kampanji pa naj ne pričakujemo. V volilnem štabu Lojzeta Peterleta v nedeljo zvečer po volitvah ni bilo čutiti posebnega veselja, ko so se na velikem ekranu kazali iz minute v minuto spreminjajoči se volilni izidi. Da je te pripisati nizki volilni udeležbi, je bil najpogostejši odgovor na novinarska vprašanja. In zakaj tako nizka udeležba? Kot je dejal eden od naključnih nedeljskih sogovornikov, postaja Slovenija normalna država, kjer ljudem politika ni središče zanimanja, pač pa se ukvarjajo z drugimi stvarmi. Spet nekdo drug je ocenil, da se s politiko pač moraš ukvarjati, sicer se ona ukvarja s teboj, volitve pa naj bi državljani pojmovali ne le kot pravico, pač pa tudi dolžnost in odgovornost.

Predvolilna ugibanja, kdo bo tekmovalec v drugem krogu predsedniških volitev, so v nedeljo zaradi tesnega rezultata Danila Türka in Mitje Gasparija do konca ostala negotova. Čeprav rezultati še niso uradni in vse glasovnice še ne preštete, pa bo Peterletov tekmec najverjetneje Danilo Türk, prejemnik 24,54 odstotka glasov (pred Gasparijevimi 24,15 odstotka). Da je bil pri volivcih tako prepričljiv, javnost pripisuje dejstvu, da se v zadnjih letih, ko je služboval kot diplomat v Združenih narodih, ni »umazal« z dnevno politiko in da so ga v umirjeni (po njegovo gentlemanski) volilni kampanji ljudje lahko prepoznali kot človeka, ki bi bil lahko dostojen predsednik države. Toda podrobnejši pogled na rezultate po devetih volilnih enotah v Sloveniji pokaže, da ni zmagal v nobeni. Kjer ni zmagal Peterle, je imel največ glasov bodisi Mitja Gaspari bodisi Zmago Jelinčič. No, visok odstotek volilnih glasov slednjemu je spet ena od posebnosti, po kateri si bomo lahko zapomnili letošnje volitve. V državi je prvak SNS dobil petino vseh volilnih glasov, kar je sam razglasil za zmago, v dveh volilnih enotah na štajerskem koncu pa celo največji delež glasov. Edini pravi zmagovalec teh volitev sem jaz, je dejal, ljudje so po njegovem s tem pokazali, da želijo odločnega predsednika. Politični strokovnjaki pa opozarjajo, da glasovi za Zmaga Jelinčiča pomenijo glasove nezadovoljstva Slovencev, ki vse težje živijo in jim sedanja politika in oblast nista prinesli pričakovanega.

Pri volitvah za predsednika države leva ali desna orientacija volivcev ni tako izrazita kot ob parlamentarnih volitvah, ko se opredeljujemo za politične stranke. Slednjič se večina kandidatov na letošnjih volitvah tudi ni želela pretesno vezati na politične stranke, da bi bili volivcem kot nestrankarski in neodvisni bolj všečni. »Veliki trije« so kandidirali s podpisi volivcev, podpora strank je bila na drugem mestu. Seveda pa nam je vsem jasno, da je Lojze Peterle kandidat desnice, Türk in Gaspari pa imata podporo z leve. Tudi volivci teh orientacij so se najbrž enako opredeljevali. To nam potrjuje tudi podrobnejši pogled v rezultate prve volilne enote. Kako smo torej volili Gorenjci?

Peterle je v vsej volilni enoti dobil 32,52 odstotka glasov, torej občutno več kot v državi, medtem ko so od obeh levih kandidatov volivci malenkost več naklonjenosti namenili Gaspariju. Prepričljiv delež glasov so Peterletu namenili volivci v obeh škofjeloških enotah, po 37 in 46 odstotkov vseh glasov, zmagal je tudi na kranjskem podeželju (40 odstotkov) in v Tržiču. Na Jesenicah, v obeh radovljiških enotah in v prvi kranjski je bil najprepričljivejši Gaspari, Türka pa so najbolj množično volili v drugi kranjski volilni enoti.