S stroji nad vlago

Značilnosti vlage, ki je lahko posledica slabega sušenja novogradnje, velike propustnosti materialov ali vodne škode, so slab zrak, odpadanje ometa in opleska, gnilo pohištvo, rosa na oknih, ...

Nedavna vodna ujma, ki je prizadela velik del Gorenjske, bo zahtevala tudi dolgotrajno sanacijo. Med nujnejša opravila pri odpravi posledic poplav sodi tudi sušenje in izsuševanje objektov. »Po vodni ujmi sredi septembra prejemamo zelo veliko vprašanj o strojnem izsuševanju tlakov in prostorov, saj ga marsikdo ne pozna, čeprav je veliko slišati o učinkovitosti takšnega sistema. Žal marsikdo meni, da je dovolj postavitev sušilca v prostor,« o izkušnjah zadnjega meseca pravi Hajdin Krasnič, direktor podjetja Eisbar in razloži posebne postopke za učinkovito sušenje: »Vsak material potrebuje določen čas za sušenje, saj so, na primer, že talne in stenske konstrukcije sestavljene iz več slojev. Zato potrebujemo čas in strokovni nadzor.«

Tehnologij sušenja in izsuševanja objektov je več, strokovnjaki predlagajo spremljanje sušenja z večkratnimi obhodi in meritvami. »Pred leti je bila metoda sušenja preprosto naravno zračenje in ogrevanje objekta, pred približno dvema desetletjema pa se je tudi pri nas začela uveljavljati hitra gradnja, ko ni bilo več časa, da bi dali priložnost naravi. Tehnologija izsuševanja je v Slovenijo prišla pred petnajstimi leti, v Evropi pa jo poznajo že dalj časa. Enostavno so razvili napravo za fizično odstranjevanje vlage iz prostora, ki vlago jemlje iz zraka in utekočini v posebno posodo,« razloži Mitja Troha, komercialni direktor Eisbara. S takšnimi aparati lahko v kleti nove enodružinske hiše, kjer je bilo v material vloženih čez 5.000 litrov vode, v razmeroma kratkem času odstranijo do polovice vode.

V novogradnjah je najpogostejši povzročitelj škode prav voda. Ob nepravilnem sušenju materiala lahko nastane plesen, vlaga zmrzuje in materiali pokajo, nenazadnje je potrebno takšen objekt tudi bolj ogrevati. Zaradi vsega naštetega so bivalni pogoji v takšnem objektu slabši, vlaga pa s svojo agresivnostjo načne tudi nosilno konstrukcijo in segmente konstrukcij. »V primeru, da novogradnje ne bi izsušili, lahko pride do deformacij materialov, od odstopa parketa, drugih zaključnih oblog ter nenazadnje do uničenja novega pohištva. Najlažje vlago opazimo, če se rosi okno ali potemni parket, se ustvarja plesen. Bivanje v takšnem stanovanju ni priporočljivo, saj je zrak zelo nasičen z vlago, hkrati pa zelo onesnažen,« vzroke za alarm našteje Krasnič.

Po vodni škodi, kot se je zgodila 18. septembra letos v številnih gorenjskih krajih, je lahko stanje še veliko hujše. »Nujen je strokovni pregled konstrukcije pod tlakom in vsebnost vlage v njem. Če bi v takem primeru sušili zgolj s sušilcem za vlažno gradnjo, bi opravili le petino posla, vse drugo bi ostalo enako. Zato moramo v takšnih primerih izsesati ali izpihati vodo iz izolacij, saj le tako zmanjšamo škodo tudi v stenah,« razloži Krasnič. Voda, ki pod talno konstrukcijo ni izsesana, se lahko v nadaljevanju razširi na stene in prostor.

Sušenje objekta je odvisno od materiala, njegove vpojnosti in poroznosti. Tepih in parket vsekakor bolje vpijata vodo kot keramika, zato je reševanje slednje po vodni škodi lažje. Strokovnjaka iz Eisbara zatrjujeta, da je po njihovih metodah objekt možno izsušiti v približno treh tednih, vendar je čas rešitve problema zelo sprejemljiv. Mnogi se srečujejo z vlago in plesnijo tudi v starejših stanovanjih in hišah. Kako tu odstraniti vlago? »Zelo težko, saj je potrebno najprej ugotoviti vzrok. Lahko se nabira v stenah, prostoru ali tleh, drži pa le to, da so bili včasih materiali bolj propustni za vodo. Izsuševanje starejših objektov je namreč dolgotrajen proces,« pojasni Hajdin Krasnič.

Načinov strojnega izsuševanja je več. S klasičnim kondenzacijskim izsuševalnikom, ki ga postavimo v prostor, sušimo le površine sten in tlakov, morda tudi pohištvo, vendar s tem le znižujemo zračno vlago. Turbinsko- kondenzacijska tehnologija izsuševanja pa je primerna za sušenje tlakov po izlivu vode ali poplavah. »Mnogi menijo, da je dovolj postaviti zgolj sušilec v objekt in bo čez nekaj dni v redu,« o zmotnem prepričanju ljudi pravi Troha. S strokovnim pristopom in izbrano tehnologijo se posledice vodnih škod, kot so poplave, izlivi pralnih strojev, lomi ventilov, vdori meteornih vod v objekt, …, sanirajo, vendar je potrebno ukrepati čim hitreje, pri parketu najkasneje v 36-tih urah, sicer bo le-ta odstopil.