Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo

Volk znova na Gorenjskem

"Po več desetletjih smo na Gorenjskem znova opazili volka," pravi Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, in dodaja, da se bo volk v prihodnje verjetno občasno še pojavljal.

Volk je na Gorenjskem nekdaj že bil …

»V Sloveniji so volkovi že od nekdaj prisotni, največ jih je v južni Sloveniji, že v obdobju od leta 1873 do 1960 so jih na Gorenjskem zaznali na območju Jelovice in na njenem obrobju, v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah ter tudi na območju kranjske ravnine (v okolici Vodic). Leta 1952 naj bi na Sorici celo kotili, zadnjega naj bi na Gorenjskem pokončali leta 1953 na Jelovici. Potem ga več desetletij ni bilo zaznati, znova naj bi se pojavil v zadnjih letih. Januarja 2004 so ga opazili ob gozdarski bajti na Volčjih jamah na Jelovici, v začetku julija letos pa so ga v lovišču kamniškega Kozoroga, v območju Podstoržiča v dolini Kokre, videli, kako je v gobcu nesel jelenje tele, iskal in preganjal jelenjad in pustil v blatu gozdne jase tudi odtise.«

Je presenečenje, da se je volk ponovno pojavil na Gorenjskem?

»Nikakor! Volk se je po drugi svetovni vojni v Sloveniji številčno okrepil in se teritorialno razširil. V začetku devetdesetih let je na ožjem območju Kočevske in Notranjske živelo od trideset do petdeset volkov, po zadnji oceni naj bi jih bilo v Sloveniji od sedemdeset do sto, število pa še narašča. Teritorialno se je razširil iz južnega dela vse do predalpskega območja na severozahodu države, strokovnjaki pa na podlagi izkušenj držav t.i. alpskega loka napovedujejo njegov prodor tudi v Alpe. Ali se bo v prihodnje pogosteje pojavljal tudi na Gorenjskem, bo odvisno predvsem od tega, ali se bo število v Sloveniji še povečevalo in če mu bo Gorenjska s številom jelenjadi, srnjadi in gamsov nudila dovolj hrane za preživljanje.«

Odnos do zveri in tudi do volka se je v zadnjih desetletjih močno spremenil …

»Leta 1973 so v Sloveniji prenehali izplačevati nagrade za pokončanje volka, dve desetletji kasneje so ga z uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst uvrstili na seznam vse leto zavarovanih živalskih vrst. Odtlej je odstrel možen le s posebnim dovoljenjem ministrstva za okolje in prostor in samo v primeru konfliktnih situacij.«

Je volk nevaren za ljudi?

»Volk se bolj boji ljudi, kot se ljudje bojijo volka. Ne poznam primera, da bi napadel ljudi. Priznani lovski strokovnjak pravi, da je doslej pojedel le babico v povesti o Rdeči kapici. Znani pa so primeri, ko je napadel drobnico. Število napadov se povečuje, to je možno razbrati tudi iz dnevnega tiska.«

Koliko pa je na Gorenjskem medvedov?

»V Sloveniji je po zadnjih ocenah od 450 do 550 medvedov. Največ jih živi v južnem in osrednjem delu države, odkoder se selijo v različne smeri, ena vodi tudi proti idrijskemu in cerkljanskemu območju na Jelovico in v Julijske Alpe. Na Gorenjskem jih v zadnjih šestih letih vsako leto naštejemo od pet do osem, najpogosteje se pojavljajo v Škofjeloškem hribovju, na Jelovici in Pokljuki, redkeje v zahodnih Karavankah, bolj izjemoma pa v Kamniško-Savinjskih Alpah ali v drugih delih Gorenjske. Najmanj trije medvedi so na Jelovici, letos pa so v zahodnem delu Polhograjskih Dolomitov, ki še sodijo v gorenjsko lovsko upravljavsko območje, opazili tudi medvedko z dvema mladičema. Čeprav Gorenjska spada v prehodno območje in območje izjemne prisotnosti medveda, ugotavljamo, da so se nekateri že naselili za stalno.«

 

Na Gorenjskem postanemo na medvede običajno bolj pozorni šele tedaj, ko povzročijo škodo. Jo je bilo letos veliko?

»Letos je bilo škode na drobnici in čebelnjakih zelo malo, zato tudi nismo zaprosili ministrstvo za okolje in prostor za izdajo posebnega dovoljenja za odstrel. Ministrstvo je zadnje dovoljenje za odstrel problematičnega medveda, ki je napadal ovce v zgornji Selški dolini, dalo lani, vendar ga lovcem ni uspelo upleniti.«

 

Je na Gorenjskem navzoč tudi ris?

»V Sloveniji je v preteklosti izumrl, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so ga znova naselili, danes jih je od štirideset do petdeset, od tega naj bi jih bilo na Gorenjskem od dva do štiri. Ker je izjemno plaha žival, ki lovi pretežno ponoči in podnevi večinoma počiva, ga je zelo težko videti v naravi. Po nam znanih informacijah so na Gorenjskem zadnjega videli pred petnajstimi leti, znake njegove navzočnosti, predvsem stopinje v snegu in blatu ter ostanke plena, pa občasno opazijo na Jelovici, na pobočjih Pokljuke pa tudi v Karavankah in v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ker je število risov v Sloveniji nizko in že kritično, že nekaj let ni odstrela. V Kokri je pred leti napadel drobnico, za ljudi pa, kot mi je znano, ni nevaren.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / petek, 20. maj 2022 / 07:22

Zgodba mojega življenja

Škofja Loka – Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka danes, 20. maja, pripravlja predstavitev knjige Zdravka Kalana Zgodba mojega življenja. Prireditev se bo začela ob 20. uri in bo potekala...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...