So mi predlagali, naj pišem o mladih

V občinskem razvojnem programu za področje dela z mladimi je zapisano, da želi občina mlade spodbuditi k dejavnemu življenju in da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo uresničila svojo željo.

Vse skupaj je sicer zapisano na nekoliko daljši in bolj učen način, a bo vseeno zadoščalo za naslednji premislek. Naj pa uvodoma, takole na palec, ocenim, da občini uresničevanje omenjene želje le delno uspeva.

Preden pa kakšno več razdremo o dvorani mladinskega centra, si najprej privoščimo kratek medklic glede omenjenega razvojnega programa. Razvojni program za področje mladih, ki ga je občinski svet sprejel spomladi leta 2004 in ga je na svetovnem spletu mogoče najti tudi pod naslovom Strategija dela z mladimi v občini Jesenice, je namreč že zastarel. Strategija namreč ves čas govori o Društvu mladinski center Jesenice, ki ga že dolgo ni več, pa tudi o prostorskih potrebah. V obeh primerih se je strategija, ki naj bi bil dolgoročno naravnan dokument, izkazala za pomanjkljivo. Občinski svet je sprejel strategijo le zato, da so lahko rekli »mi pa strategijo imamo!«, sem spodaj podpisani že takrat opozarjal. Po treh letih se je pokazalo, da zadeva s to strategijo ni bila najbolj posrečeno izpeljana, čeprav verjamem, da je bila napisana z dobrimi nameni.

Strategija med drugim ugotavlja, da 250 kvadratnih metrov površin zadošča za potrebe mladinskega centra. Teoretično morda res (papir res vse prenese), v praksi pa to ne drži. Stavba Mladinskega centra Jesenice na Kejžarjevi 22 na Jesenicah ima namreč lepo število pisarn, verjamem pa tudi, da ima stavba več kot 250 kvadratnih metrov prostora. Vrag pri tem pa je, da stavba ne premore dvorane, ki bi zadoščala za sto do 150 obiskovalcev. Po nekaj letih eksperimentiranja z organizacijo najrazličnejših dogodkov v različnih prostorih so v mladinskem centru ugotovili, da res potrebujejo svojo dvorano, ne pa da se za vsako malo večjo prireditev selijo kot ptički brez gnezda in z njimi jeseniška mladež.

Obstajala je možnost, da bi mladinski center preselili v TVD Partizan, ki ima primerno dvorano, vendar za zdaj na občini pravijo, da nimajo denarja, da bi šli v še en projekt, ki predvsem požira davkoplačevalski denar. Vem, da gre za projekt, ki stane, pa vendar verjamem, da bodo še enkrat premislili, kam bodo preselili to dejavnost in koliko cvenka bodo za to namenili. Če ne boš dala otrokom, mladim, komu boš pa dala, oblast? In hkrati razmislila o tem, ali je več vredno »investicijsko vlaganje« v zadeve, ki z dejanskimi potrebami nimajo zveze. Če bi bil v strategiji zapisan cilj »dvorana za sto do 150 mladincev do leta 2007« bi bil ta do danes že dosežen. Ker pa ga v strategiji ni, potem tudi dvorane – ni.

Res je tudi, da je na Jesenicah več dvoran, ki bi jih mladi potencialno sicer lahko uporabljali (na Javorniku ali na Hrušici), vendar pa morajo biti tudi na primerni lokaciji. TVD Partizan je zlasti glede na bližino šol, knjižnice, gledališča, železniške postaje in drugih mestnih točk potencialno blizu, zato ponuja tudi priložnost, da se mladinski center lokacijsko bolje uveljavi na Jesenicah. Lokacijsko je Kejžarjeva ulica nekoliko preveč »za krajem«, kot se reče.

O vsem tem pa strategija pred tremi leti ni razmišljala tako, da je do danes zaspala in jo bo treba zbuditi in popraviti ali pa napisati na novo. Vesel sem ugotovitev odgovornih, da mladinski center za svojo dejavnost potrebuje dvorano, vendar nam je vsem skupaj lahko tudi žal, da so za takšno ugotovitev porabili toliko časa. Vendar se na napakah učimo, mar ne? (Upam.)