Višje obresti, prvič med tristo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 20. oktober 2007 / 06:00

Gorenjska banka je zvišala obrestne mere za varčevanje. Prvič se je uvrstila na lestvico tristo kapitalsko najmočnejših evropskih bank.

Kranj – V Gorenjski banki so v sredo zvišali obrestne mere za večino najpogostejših oblik varčevanja – za depozite v evrih, ameriških dolarjih in angleških funtih, za varčevalne račune ter za rentno in preudarno varčevanje. Za kratkoročne vezave evrov od enega meseca do enega leta je po novem letna obrestna mera glede na dobo vezave in znesek od 3,52 do 4,09 odstotka in za dolgoročne od 3,79 do 3,99 odstotka. Za vezavo ameriških dolarjev je obrestna mera do 4,4 odstotka, za angleški funt pa tudi več kot pet odstotkov. Za varčevalne račune, na katerih vsak polog »odleži« vsaj sedem oz. trideset dni, se letna obrestna mera giblje od 1,35 do 1,8 odstotka.

Med varčevalci je v zadnjem času spet več zanimanja za preudarno in rentno varčevanje. Pri preudarnem varčevanju, kjer varčevalec pet let vplačuje najmanj dvajset evrov na mesec, je vsako leto višji pribitek na izhodiščno obrestno mero. Po novem je za prvo leto varčevanja 3,85-odstotna obrestna mera in za zadnje, peto leto 4,25-odstotna, varčevanje pa je možno prekiniti po enem letu. Pri rentnem varčevanju, kjer se mora varčevalec odločiti vsaj za petletno vplačevanje ali depozit, varčevanja ni mogoče prekiniti pred pogodbenim rokom, obrestna mera pa je za evre 4,15 odstotka, za ameriške dolarje 4,45 in za švicarske franke 2,55 odstotka. Pri dolgoročnih vezavah, rentnem in preudarnem varčevanju ter varčevalnem računu se obrestne mere med varčevanjem lahko spreminjajo.

Za 17 odstotkov višja bilančna vsota

Revija The Banker je v oktobrski številki objavila lestvico tristo po kapitalski moči največjih evropskih bank. Na lestvici so tudi tri slovenske banke, poleg Nove Ljubljanske banke sta letos prvič Gorenjska banka in Nova kreditna banka Maribor. V Gorenjski banki, ki je na 298. mestu lestvice, uvrstitev med največje banke razumejo kot dokaz uspešnosti poslovanja, rezultati v prvih letošnjih devetih mesecih pa to potrjujejo. Banka je v tem obdobju bilančno vsoto povečala za 248,7 milijona evrov oz. za slabih 17 odstotkov, na 1,74 milijarde evrov. Ob koncu septembra je v slovenskem bančnem prostoru izkazovala 4,4 odstotka bilančne vsote, 11,1 odstotka celotnega kapitala, 5,2 odstotka denarja občanov in 4,3 odstotka denarja nebančnih pravnih oseb. V tem obdobju je ustvarila 53,9 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, to je 38 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju in dobrih 90 odstotkov letos načrtovanega. Dosegla je 21,15-odstotni donos na kapital pred obdavčitvijo in 4,5-odstotni donos na aktivo pred obdavčitvijo, slovensko bančno povprečje pa je bilo 19,83 oz. 1,64 odstotka.