Obvladujmo stres z avtogenim treningom

V vsakodnevnem življenju se pojavljajo situacije, ki jih ljudje doživljamo kot obremenjujoče, stresne, še posebej v današnjem hitrem tempu življenja. V splošnem so nekatere situacije stresne za vsakogar, kot so npr. izgube družinskih članov, nesreče, napadi, nekatere situacije pa so stresne le za nekatere. Življenjsko in tudi delovno okolje postavljata pred človeka vedno nove zahteve. Človek jih zaznava in doživlja. Vedno znova ocenjuje, ali zmore uskladiti zahteve okolja s svojimi sposobnostmi, zmožnostmi in s svojo usposobljenostjo. Pri teh usklajevanjih je bolj ali manj uspešen. Kadar mu usklajevanje ne uspe, situacijo doživlja kot frustracijo. Kadar doživlja delovno okolje kot prezahtevno in takšno, da zahtevam v tem okolju ni kos, doživlja takšno situacijo kot frustrirajočo in stresno.

Frustracija v splošnem in frustracija v delovnem okolju je človekovo doživetje situacije kot neobvladljive glede na njegove zmožnosti, usposobljenosti in lastnosti. Čim večji je razkorak med zahtevami dela in človekovimi zmogljivostmi ter usposobljenostjo, intenzivnejša je doživeta frustracija. Takšne situacije običajno človek ne zna obvladati. Pojavi se doživetje stresa.

Stres je doživetje, ki se pojavi v situaciji, ki je ne znamo obvladati in ji nismo kos, ker imamo občutek, da so naše zmogljivosti daleč preskromne glede na zahteve delovnega okolja in pričakovanja. Neobvladanje situacije in doživetje stresa se kaže v zelo različnih človekovih reakcijah.

Obvladovanje stresa z treningi

Kadar se pojavljajo situacije, ki jim nismo kos, nanje odgovorimo z doživetji stresa. Stres lahko obvladamo tako, da obvladamo sebe. Neprijetna doživetja neobvladanja situacije povzroče fiziološke spremembe v organizmu. V stresni situaciji ali kot posledica doživetega stresa se pojavijo povečan pritisk, hitrejši srčni utrip, zviša se raven holesterola v krvi, zmanjša se imunska odpornost, pojavijo se prekomerno potenje, suha usta, motnje apetita, slabost, bruhanje, driska, pogostejše mokrenje. Vse te fiziološke reakcije kažejo obrambno naravnanost človekovega telesa, da bi zaščitil in obvaroval svojo integriteto. Človek doživlja stresno situacijo kot nekaj ogrožajočega in nevarnega. Stres lahko zmanjšamo s tehnikami progresivne oz. avtogene sprostitve. Avtogeni trening ima korenine v indijski jogi. Že Aleksander Veliki je srečal na svojih pohodih jogije in je skušal prevzeti njihovo tehniko sproščanja in meditacijo.

Tehnike progresivne sprostitve lahko omogočajo obvladovanje napetosti in drugih simptomov negativnega stresa. Obvladanje tehnik progresivne sprostitve je koristno predvsem v tistih situacijah, kjer so frustracije nepredvidljive in se pojavlja posledično intenziven stres, ki ga delavec sam ne more preprečiti. Najbolj znane so vadbe tai či, joga, virtualno sproščanje, aerobni treningi, torej avtogeni treningi.

Avtogeni trening je tehnika sprostitve za človeka zahodne kulture. Najvažnejši cilj avtogenega treninga je doseganje čim bolj učinkovitega oddiha, poglobljene sprostitve in umiritve. Na drugi strani pa zagotavlja avtogeni trening tudi boljšo regulacijo delovanja obtočil in dihal. Tako ima dvojni učinek: umiri telo in zbistri duha. Avtogeni trening je način obvladovanja podzavestnih mehanizmom s ciljem, da zagotovimo obvladovanje avtonomnega živčnega sistema in podzavestnih funkcij tako, da lahko vztrajamo v situacijah, ki jih doživljamo kot obremenjujoče in stresne. Avtogeni trening je tehnika progresivne sprostitve, ki je prilagojena naši zahodni civilizaciji. Ne zahteva spremembe načina mišljenja, zahteva le nekaj samodiscipline, nekaj časa zase.