Kandidati vse dobro o Gorenjski in Gorenjcih

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 19. oktober 2007 / 06:00

V nedeljo bodo predsedniške volitve. V mesecu dni, kar je potekala volilna kampanja, smo dodobra spoznali vseh sedem, dve kandidatki in pet kandidatov, ki se potegujejo za položaj prvega v državi. Prihajali so tudi na Gorenjsko in se predstavljali tukajšnjim volivkam in volivcem. Tik pred volitvami smo jim tudi mi zastavili nekaj preprostih vprašanj o Gorenjski in Gorenjcih.

Gorenjska brez trte

Kako dobro poznate Gorenjsko in Gorenjce in kaj mislite o nas?

Darko Krajnc: »Sam sem Štajerec, vendar vedno rad zavijem na Gorenjsko, kjer imam veliko prijateljev. Prav tako kot Štajerci ste tudi Gorenjci pravi slovenski veseljaki, s katerimi se imam vedno dobro. Pri tem moram povedati, da že dolgo vem, da stereotip o skoposti Gorenjcev ne drži, saj me vedno lepo pogostijo. Sicer pa sem navdušen nad naravnimi danostmi na vaših koncih, Gorenjska me kot pokrajina vedno znova fascinira. Poleg tega menim, da imate zelo velik razvojni potencial.«

Zmago Jelinčič Plemeniti: »Gorenjsko in Gorenjce do neke mere poznam, vendar še vedno premalo, saj lahko ljudi dodobra spoznaš šele, ko nekaj let živiš med njimi. O vas si mislim vse dobro, ima pa Gorenjska eno samo napako. In to je, da tam ne raste trta.«

Mitja Gaspari: »Poznam dobro, sam sem po mami na pol Gorenjec in tudi žena je Gorenjka. Poznam jo po lepi naravi in prijetnih ljudeh. Gorenjska ima dobro osnovo za razvoj in lepo prihodnost, razvija se hitreje od slovenskega povprečja, po gospodarski moči je tretja med regijami, najmanj ima brezposelnih, in kar je spodbudno in razveseljivo, je regija z največ mladimi.«

Predsednik ali guverner Gorenjske

Danilo Türk: »Na začetku kampanje so me nekateri spraševali, ali morda ne bi kandidiral za guvernerja Gorenjske. Moji prvi obiski so bili v Kranjski Gori, na Vršiču, na Jesenicah, na Storžiču pri Tržiču ter v Kranju. Takoj za tem pa sva si z ženo privoščila teden oddiha na Bledu, kamor se vsakokrat rada vračava. Rekel bi, da Gorenjsko in Gorenjce precej dobro poznam. Gorenjska je nedvomno ena najbolj razvijajočih se slovenskih regij, ki ima izjemen potencial in izjemno marljive ljudi. Pot, ki si jo je začrtala, je prava in na njej je potrebno vztrajati.«

Elena Pečarič: »V otroštvu sem se iz Škofij preselila v Kamnik, tako da sem od tam dobro spoznala tako razmere kot ljudi na Gorenjskem. O Gorenjcih vem, da imate poleg delovne še drugo, bolj veselo plat. Po mamini strani sem Gorenjka in ti geni pridejo večkrat na plano, saj sem pri pomembnih odločitvah zelo vztrajna. Že petnajst let živim s prijateljem, ki je Gorenjec in ga je Primorka v meni uspela vsaj malo odtajati.«

Monika Piberl: »Gorenjsko dobro poznam, čeprav sem doma na drugem koncu Slovenije, na Štajerskem. Poznane so mi lepote Gorenjske od Triglava do bele Ljubljane, rada hodim v ta del naše domovine, predvsem v turistične kraje Bled, Kranjsko Goro, Bohinj, večkrat grem tudi na Brezje, v mladih letih sem tudi hodila v hribe. Gorenjce cenim kot delavne in varčne ljudi, pod trdo skorjo imajo mehko jedro, takšna sem tudi sama. Ker ima stranka Glas žensk Slovenije na Gorenjskem svoje območne odbore, sem spoznala dobre prijateljice in zanesljive sodelavke, tako da imam o Gorenjski in o Gorenjcih zelo dobro mnenje.«

Lojze Peterle: »Na Gorenjskem sem že kot študent preživel veliko časa, ker sem v Bohinju igral v ansamblu Demoni. Prvič sem prišel na Gorenjsko v 6. razredu OŠ, ko smo šli na izlet na Komno. Gorenjsko uživam iz zraka, ko letim, obiskal sem veliko gorenjskih podjetij in še vedno rad hodim v hribe. Z Gorenjci nimam slabih izkušenj in vici o njih v marsičem pretiravajo.«

Poznajo gorenjske težave

Kje vidite največji problem naše prihodnje pokrajine in kako bi ga kot predsednik pomagali rešiti?

Krajnc: »Težavo vidim v tem, da je morda na Gorenjskem na trenutke le preveč pregovorne trdnosti in neomajnosti, kar je sicer prav in lepo, saj je to edini način, na katerega se obdrži zemlja, vendar pa v primeru pokrajine lahko to pomeni, da se ljudje iz posameznih občin in posledično seveda tudi posamezne občine ne bodo poistovetili s pokrajino. Pri ustanovitvi pokrajin v naši državi bi morali bolj animirati ljudi, jih povabiti k sodelovanju pri kreiranju pokrajin in jim predstaviti prednosti nastanka pokrajin: več sredstev, več pristojnosti, hitrejši in usklajen razvoj ...«

Jelinčič: »Sem proti razbijanju Slovenije na pokrajine. Naj za to na tem mestu navedem samo en argument: predstavljale bodo lahek plen tako imenovanemu evropskemu povezovanju, v katerem bodo izgubljale svojo avtonomnost in slovenstvo, še posebej zaradi tega, ker nova zakonodaja predvideva prenos izvirnih pristojnosti na pokrajine, kar pomeni, da bo pokrajinski šef pravzaprav bog in batina ter bo lahko neodvisno od vlade RS počel, kar se mu bo zazdelo.«

Gaspari: »Največji problem so, kot sem seznanjen, odpadki in regijsko odlagališče. Predsednik države tu sicer nima kakšnih velikih pristojnosti. Lokacijo zanj morajo najti strokovnjaki, v tesnem sodelovanju in soglasju z ljudmi. Pri tem se moramo zavedati, da je treba najti prostor tudi zanje. Veliko lahko prispevamo tudi s tem, da poskušamo ustvarjati čim manj odpadkov in jih ločevati samo dva odstotka vseh odpadkov, ki pridejo na deponije, je ločenih). Hiter razvoj, hitrejši od slovenskega povprečja, očitno na drugi strani povzroča probleme v okolju, s katerimi se srečujejo krajani nekaterih gorenjskih občin. Drug problem pa je cestna infrastruktura, tako počasna gradnja avtoceste kot lokalna. Tudi na tem področju je predsednik države nemočen, gre za pristojnost vlade in lokalnih skupnosti. Lahko pa se strinja s krajani in opozori pristojne, da Gorenjska, če želimo razvijati turizem, potrebuje tudi dobro infrastrukturo.«

Več možnosti za mlade

Türk: »Ključnega pomena je, da Gorenjska poveže sile, saj je vse več vprašanj, ki jih lahko Gorenjci rešite le skupaj. Pa tu ne mislim le na odlagališče odpadkov, temveč predvsem na skupne gospodarske projekte, ki bi zagotovili osnovo za blaginjo regije v prihodnosti. Potrebno je razviti instrumente za usklajevanje potreb na trgu dela, ki bodo omogočili nujno potrebno prilagajanje izobraževanja in gospodarstva, kar bo nedvomno okrepilo razvojni potencial in razvojna jedra v podjetjih, s čimer je v stabilnosti in konkurenčnosti gospodarstva narejen korak več. Gorenjska je bogata z vodnimi viri. Potrebno bo storiti več za varovanje vodnih virov, prenovo zastarelega vodovodnega omrežja, izgradnjo manjkajočih kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav ter uresničiti celovit program ravnanja z odpadki. To so nekatera izmed področij, kjer bi bilo potrebno pokazati več zavzetosti. Kot predsednik se bom zavzel za to, da se v javnosti odpirajo vprašanja, ki so za Gorenjsko in Gorenjce ključnega pomena.«

Pečarič: »Tako kot v preostalih delih države je zaradi propada velikih podjetij še vedno čutiti posledice brezposelnosti. Kot predsednica bi se zavzela za spodbujanje možnosti za mlade, za razvoj podjetništva in za preplet z inovativnostjo. Gorenjska je bogata z domačo obrtjo, ki smo jo dolžni obuditi in tržno bolj uspešno promovirati.«

Gorenjci naj se modro pogovorijo

Piberl: »Premalo pozornosti se namenja varstvu okolja in zaščiti narave pred pretirano urbanizacijo in poseljenostjo. Zaradi želje po čim večjem dobičku izkoriščamo naravne dobrine, uničujemo lastno življenjsko osnovo in delamo škodo našim potomcem. Bohinjci se danes pritožujejo, češ da se ne more Bohinj razviti zaradi varstvenega območja TNP, osebno pa sem prepričana, da bo v prihodnosti ravno ohranjena narava njihova glavna prednost. Kot predsednica države bom opozarjala vlado na okoljevarstvene probleme in preko svojih javnih nastopov ozaveščala ljudi.«

Peterle: »Problem vsake regije bo v skupni politični volji glede skupnih projektov, kot so odlagališča odpadkov in različna infrastruktura. Predpostavljam, da se bodo Gorenjci modro pogovorili in skupaj odločili in da posredovanje predsednika sploh ne bo potrebno.«

Kandidati solidarni s poplavljenimi

Septembra so več gorenjskih krajev (Železniki, Bohinj, Kropa) prizadele katastrofalne poplave. Na kakšen način ste vi pomagali ljudem v poplavljenih krajih?

Krajnc: »Veseli me, da se je ob teh vodnih ujmah začutila solidarnost, pomoč za sočloveka v stiski. Nad naravo nimamo moči, seveda dogodek obžalujem in sočustvujem s svojci žrtev. Največjo vlogo pri sanaciji posledic poplav bo morala prevzeti seveda država, sredstva iz EU in tudi same občine. S partnerko sva sicer za pomoč nakazala simboličen znesek, pač po svojih zmožnostih.«

Jelinčič: »V prvi vrsti smo vsi poslanci podarili za prizadete enodnevni zaslužek, Slovenska nacionalna stranka je nakazala na posebej za ta namen odprt račun občine Železniki donacijo, enako pa sem storil tudi sam v svojem imenu.«

Gaspari: »Obiskal sem Tržič in najbolj prizadeti občini Železniki poskušal pomagati s 5000 evri. Ob tem pa želim tudi na tem mestu izraziti vse priznanje solidarnosti, ki se je pokazala ob tej nesreči.«

Türk: »Z ženo sva donirala 5000 evrov za zdravstveni dom v Železnikih, ki sva ga nato tudi obiskala. Na lastne oči sem se lahko prepričal, kakšno katastrofo je povzročilo neurje in kako so prostovoljci, gasilci in pripadniki Slovenske vojske opravili izvrstno delo pri odpravljanju škode. Obljubil sem, da se v Železnike še vrnem in da se bom zavzemal za to, da se sprejmejo vsi ukrepi, potrebni za odpravo nastale škode.«

Pečarič: »Znancu sem poslala 60 evrov, kot predsedniška kandidatka pa sem povabila vse državljanke in državljane, da se pridružijo mojemu zgledu. Kot predsednica bi seveda nadaljevala s posredovanjem opozoril stroke, da je nujno vlagati več v sanacijo vodotokov, uskladiti gradnjo z ugotovitvami geološke znanosti in na ravni države pripraviti krovni sklad, iz katerega bo moč nemudoma pomagati vsem prizadetim.«

Kam izginja dobrodelni denar

Piberl: »Na to vprašanje sem že večkrat odgovorila. Ne zaupam ljudem, ki upravljajo z računi, kamor se nakazujejo sredstva v dobrodelne namene. Znano je, da je mnogo denarja, ki je bil zbran za potresno območje v Posočju, izginilo v žepe zasebnikov, poglejte, kako je ravnal s sredstvi Rdečega križa bivši predsednik RK in kakšno plačo je prejemal za to, kar je počenjal s sredstvi RK. Sedaj bo po odločbi sodišča prejel še visoko nagrado, za katero bo RK še moral zbrati sredstva, ta bodo gotova šla iz nekega računa. Naivno sem si predstavljala, da vsi delajo za RK prostovoljno, zato so me objavljene številke šokirale. Odločila sem se, da bom denar za takšne primere nakazala takrat, ko bo ta šel na račune, s katerim bodo gospodarili neposredno odbori, ki jih bodo imenovali prizadeti občani, redni nadzor nad porabo pa bo izvajalo računsko sodišče.«

O poplavah v Evropskem parlametu

Peterle: »V sredo dopoldne sem bil več ur v Železnikih. Nameraval sem tudi v Bohinj, vendar žal nisem mogel vzpostaviti zveze. Eni družini sem pomagal finančno. Preko poslanske skupine ELS-ED v Evropskem parlamentu sem vložil pobudo, da se o tej naravni katastrofi razpravlja na plenarni seji evropskega parlamenta ta teden. Na tej seji sem tudi izkoristil možnost enominutnega govora in opozoril parlament na to naravno nesrečo. Kolege sem seznanil s posledicami naravne katastrofe. Pričakujem, da bo Evropska komisija namenila tem območjem solidarnostna sredstva, ki so namenjena območjem ob takih katastrofah, kot se je zgodila tem krajem in ljudem. Na dobrodelnem koncertu Naj nam zaigra srce, ki je bil prvotno namenjen nakupu aparata za zgodnje odkrivanje srčno žilnih bolezni, pa smo se skupaj z organizatorjem (Društvo Claves musicae) odločili, da bo del sredstev namenjen humanitarni pomoči prizadetim območjem. Takoj sem tudi pozval, da se Mestnemu muzeju Idrija, skrbniku Partizanske bolnišnice Franja z Dolenjih Novakov pri Cerknem, nakažejo sredstva za obnovo spomenika.«