Drugič na Gasilskem malem maratonu

V petek se je ponovil lanski 12. oktober, ko je član tekaške ekipe Gorenjskega glasa Janez Ahačič zaključil svojo skoraj trideset let dolgo službo poklicnega gasilca in simbolično v družbi sotekačev stekel izpred Gasilskega doma v Kranju proti svojemu domu v Podljubelju.

V petek se je ponovil lanski 12. oktober, ko je član tekaške ekipe Gorenjskega glasa Janez Ahačič zaključil svojo skoraj trideset let dolgo službo poklicnega gasilca in simbolično v družbi sotekačev stekel izpred Gasilskega doma v Kranju proti svojemu domu v Podljubelju. Lani so zatulile sirene, ki se oglasijo v pozdrav vsakemu gasilcu, ki zaključi svojo poklicno pot. Letos ne, da bi ne bilo kakega preplaha.

Tekači Gorenjskega glasa in še trije gasilci smo se skupaj s spremstvom prek Nakla, Strahinja, Dupelj, Križev in Tržiča podali do Podljubelja, ki je postal že neuradna baza tekačev Gorenjskega glasa, ki jo je pomagal »skreirati« tudi Janez Ahačič. Želeli smo opraviti testni trening pred Ljubljanskim maratonom, na katerem bo zopet množično nastopila ekipa Gorenjskega glasa, in uspelo nam je več kot solidno. Nekaterim pa bo tudi Ljubljanski maraton služil kot vmesna postaja pred glavnim jesenskim nastopom, ki nas čaka konec novembra na maratonu v Firencah. Za epsko opevano tekaško razdaljo pa so pač osnova dolgi teki v zmernem tempu. Spopad z maratonom zahteva pravilen pristop tekača, ki se mora zavedati, da ga na maratonskem nastopu čakajo tudi trpljenje in stiske, ki jih bo premagal le tako, da se je nanje miselno pripravil in jih tudi v praksi že izkusil. Vse pa je poplačano, ko prečka ciljno črto, tako na tekmi kot na treningu. Podobno je bilo tudi na treningu v Podljubelju, kjer smo si potem pripravili še prijeten družaben večer in skovali načrte za nadaljnje delo. Letošnja tekaška sezona gre počasi h koncu, nekateri so jo tekmovalno že zaključili. Vadbeno pa se tekaška sezona skorajda ne konča. Reden počitek sodi v program treninga, a če je nekdo vajen nenehnega gibanja in treninga, bo le stežka preživel daljše obdobje počivanja.

Smo rekreativci in ne do potankosti izpiljeni vrhunski športniki, ki se lahko kaj hitro znajdejo celo na prisilnem dolgotrajnem počitku. Tukaj vemo, za kaj gre. Doping je v športu dosegel svoj vrhunec in ga predvsem očrnil. Na lepšo stran pa ga lahko povzdignemo rekreativci z dejanjem, kakršnega smo denimo pretekli petek opravili Glasovi tekači skupaj z gasilci. V prihodnje bomo zagotovo še razvijali podobne projekte - v pravo smer. Vsaj takrat, ko tečemo, smo si vsi malce podobni. Ni važno ali gre hitro ali počasi, važno je, da gre, ali z drugimi besedami: akcija, dokler gre. To nam je povedal tudi Jaka Reš, novi član v ekipi Gorenjskega glasa, ki jih šteje že prek sedemdeset let in se noče ustaviti na svoji športni poti. Teče počasi, a vztrajno in vedno z novimi cilji pred sabo.