Pokrajine
Že dalj časa spremljam razprave o ustanovitvi pokrajin v Sloveniji. Ali naj jih bo štirinajst ali šest, to premlevajo politiki med seboj, ne pa, kaj naj bi predstavljale, kaj bo preneseno od ministrstev na pokrajine itd. Prav na podlagi dolžnosti, ki bi jih imele pokrajine, in finančnih zmožnosti, bi bila prava odločitev o številu. Ali je število šest pravilno, ne vem, ker je tudi to število nastalo na politični odločitvi in ne na podlagi preverjenih potreb. Prepričan pa sem, da je štirinajst pokrajin dosti preveč. Če bo tako, bo večina živela tako kot danes živi večji del občin, ki jih je ustanovila politika in ne potreba. Občine so odvisne od državnih subvencij in s tem v podrejenem položaju do države in posameznih političnih strank in prav to se bo zgodilo s pokrajinami, če bo število nerealno. Če bi obveljala trditev, da pokrajine ne bodo zahtevale dodatnih sredstev in da bo skupna potrošnja države in pokrajin enaka, kot je sedaj, vprašam, odkod sredstva za stroške, ki bodo nastali za množico izvoljenih odbornikov, ki dobivajo za svoje delo precej visoke sejnine, za volitve, tudi delavci v upravi ne bodo zastonj, poslopja, kurjava, razsvetljava, potrošni material itd. Ti stroški, razen nekaj delavcev, ki bodo prišli z ministrstev, so novi stroški in če se skupna poraba ne bo povečala, kot trdijo posamezni ministri in nekateri politiki, kar je res pravljica za otroke, se bo morala zmanjšati druga poraba. Ker ne verjamem, da bi se to zgodilo v administraciji, ostane samo še zmanjšanje na investicijah za šolstvo, zdravstvo, gospodarske dejavnosti itd. Ker pa tudi v to ne verjamem, zaradi potreb, vem, da bomo davkoplačevalci dobili nove odločbe o davkih. Če bo več pokrajin, bo tega seveda več. Bolj se približujem številu šest kot številu štirinajst. Ne ustanavljajte pokrajin s tem, da bi iskali svoja mesta v teh, bodite realni, ne zahtevajte dodatnih davščin za program, ki ne bo v korist plačevalcem. Še je čas – premislite.
Andrej Babič, Kranj