V spomin: Mario Petrić

(1925-2007)

Akademski slikar Mario Petrić je bil rojen 24. julija 1925 v Sisku. Slikarstvo je študiral v drugi generaciji študentov Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, na kateri je diplomiral leta 1951 in dve leti kasneje končal slikarsko specialko pri prof. Gabrijelu Stupici. Študijski program ljubljanske likovne akademije, ki je temeljil na predvojnem barvnem realizmu in zajemal iz aktualnih vsebinskih in formalnih likovnih inovacij, je za Maria Petrića predstavljal soliden temelj, na podlagi katerega je v sedemdesetih letih preteklega stoletja začel oblikovati samosvoj, premišljen in ustvarjalno zrel slikarski opus.

V ospredju slikarskega delovanja Maria Petrića sta vselej bila odnos do narave in življenja, saj ga je bolj kot pripovednost zanimala izpovedna nota. Rečne in obmorske krajine je zasnoval kot razpoloženjske odslikave in odraze razumevanja krajine kot harmoničnega likovnega organizma. Z vrsto slikarskih kompozicij je obudil spomin na mladost v krajih ob reki Kolpi. Čeprav je posegal po skrajnih stilizacijah, je želel izpovedati predvsem občutek za enotnost z naravo. S krajinskimi podobami, ki jih je predstavil na prvih samostojnih razstavah v Domžalah, Kranju, Kočevju, Cerknici, na Bledu, v Ljubljani idr., se je Mario Petrić uvrstil med najbolj zanimive predstavnike skupine gorenjskih slikarjev, povezanih v t. i. gibanje »nova krajina«.

Pri slikarskih ciklusih iz konca preteklega stoletja in zadnjih let je Mario Petrić prestopil meje konkretnega krajinskega izhodišča. Delčki krajinskega ambienta so se spremenili v sestavne dele kozmičnega prostora, v njih so se pojavile asociativne simbolne oblike. Ker so slikarske kompozicije postale doživljajska in izpovedna okna in jih je Mario Petrić razumel kot metafore človekove usode, se – tako kot je ob njegovih razstavah pred dvema desetletjema ugotavljala likovna kritika – srečujemo s slikarstvom, ki ni več lepo, marveč resnično.

Mario Petrič je bil dolgoletni član stanovskega društva slovenskih likovnih umetnikov. Na skupinskih razstavah je sodeloval od leta 1954. Do upokojitve leta 1986 je deloval v pedagoškem poklicu, sprva v Sisku in nato v Mengšu. Prvo samostojno razstavo v Domžalah, kjer je živel in ustvarjal, je pripravil leta 1975. V zadnjem času se je pogosto udeleževal razstav kranjskega likovnega društva. Novembra 2005 je bila v Galeriji Domžale prirejena razstava v počastitev umetnikove 80-letnice.