Zdravilno seme

Z lanom gre lažje

Poleti, ko lan (Linum usitatissimum) odpre svoje nebesno modre cvetove, nam je v okras, zgodaj jeseni, ko dozori, pa v uporabo: le poberimo njegovo seme in ga posušimo.

Kot učinkovito odvajalo nam bo prav prišlo pri kroničnem zaprtju, pomirilo pa bo tudi vnetje prebavnih sluznic, vnetja dihalnih organov in še kaj.

Za oblačilo in zdravilo

Lan je tako stara kulturna rastlina, da bi se morali pred njo spoštljivo prikloniti. Pridelovali in uporabljali naj bi ga že v mlajši kameni dobi. Domnevajo, da je sploh najstarejša rastlina, ki so jo ljudje uporabljali za oblačila in zdravljenje. Izvira iz osrednje Azije, a se je že v davnini razširil v Evropo, kjer ga je izrinil bombaž, kasneje še umetna vlakna, a zadnje čase postaja spet popularen. Priljubljen je bil že med Sumerci, Egipčani, Grki in Rimljani. Egipčani so denimo tudi mumije povijali v lanene povoje. Kot zdravilno rastlino ga prvi omeni grški antični zdravnik Hipokrat. Svetuje ga pri boleznih želodca in črevesja ter pri vnetju dihal. Lan je izključno gojena rastlina, podivjanega v naravi najdemo le redko. Pri nas je po lanu najbolj znana Bela krajina, kjer ga pridelujejo zlasti za izdelavo platna. Njega dni so se lanena polja razprostirala od Grosupljega do Trebnjega. Laneno platno so ljudje cenili kot najboljše platno za obkladke in obveze. Tudi naši bukovniki so na lan veliko dali, svoj čas so med drugim pisali: »Vzemi lanenega semena in rumenjaka od jajc in iz telečjih kusti muzeg. To ukup zmešaj in s tim žilo s krčem maži. Gvišn nuca!«

Moč lanenih semen

V zgodnji jeseni spravljamo zrelo seme, ga dobro posušimo in spravimo v temnih steklenih posodah na hladnem prostoru. Uporabljamo le zrelo seme, saj ima nezrelo lahko nezaželene in celo strupene učinke. Pri zdravilni rabi se lahko odločimo za celo ali zmleto seme. Slednje zelo hitro postane žarko, zato je najbolje, da ga meljemo vedno tik pred uporabo. Za mletje se dobro obnese mlinček za kavo. Glavne učinkovine semen so sluzi, pri zmletem tudi olje. Laneno seme je blago odvajalno sredstvo in tudi sredstvo za ustavljanje drisk, kot piše dr. Katja Galle Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem. Dodaja, da v črevesju pride zaradi nabrekanja sluzi do povečanja volumna in pritiska na črevesne stene, kar spodbudi in pospeši črevesno peristaltiko, zaradi sluzi in olja pa celotna masa lažje drsi. Učinek nastopi šele po nekaj dneh. Po drugi strani laneno seme učinkuje pri vnetjih v ustni votlini in žrelu kot tudi pri vnetju črevesne in želodčne sluznice. V tem primeru ga za več ur namočimo v hladno vodo, da se sluzi ločijo od semena. Sluzi prekrijejo vnete in razdražene sluznice, zmanjšuje se prekrvitev vnetih predelov in izločanje žlez sluznice se normalizira. Driske in bolečine počasi izginejo. Ljudsko zdravilstvo uporablja seme še pri vnetju sečil, za umiritev živcev, za čiščenje in mehčanje kože, zoper lišaje in ekceme, za uravnavanje menstruacije.

Zdravilni pripravki

Prevretek, ki pomiri vnetje želodčne in črevesne sluznice, pomaga pri težavah s prebavo, prehladnih obolenjih sečnih organov in trdovratnem kašlju pripravimo tako, da žlico semena kuhamo v 250 ml vode tako dolgo, da povre na polovico. Lahko si pripravimo tudi preliv: dve žlički celega semena namakamo 6 do 8 ur v skodelici hladne vode, nato sluznati čaj odcedimo, rahlo segrejemo in pijemo po požirkih tri do štirikrat na dan. Koristi zlasti pri vnetju črevesja. Pri zaprtju eno do dve žlici celega ali zmletega semena zmešamo z medom, slivovo marmelado ali petimi razkoščičenimi suhimi slivami in jemljemo do trikrat na dan, začenši zjutraj na tešče. Pri bolečinah mišic, sklepov in živcev, pri kožnih vnetjih in tvorih, žolčnih kolikah in bronhitisu uporabljamo lanene obloge. Pripravimo jih tako, da laneno seme v platneni vrečki prelijemo z vročo vodo. Tople, a ne prevroče, polagamo na obolele dele. Iz semen pridobivajo tudi laneno olje, ki je cenjeno v prehrani, žal pa hitro postane žarko. Ker vsebuje nenasičene maščobne kisline, znižujejo holesterol v krvi, je pa tudi blago odvajalo. Zunanje se v obliki oblog uporablja pri ekcemih in luskavici. Nekateri fitoterapevti opozarjajo, da se laneno seme ne sme uporabiti pri bolezenskih zožitvah v požiralniku, želodcu ali črevesju ter ob črevesni zapori.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 14. avgust 2007 / 07:00

Nesreče

Motorist s ceste v lopo Tržič - V nedeljo popoldne se je na regionalni cesti Tržič–Križe zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 32-l...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Anketa: Prvič v šolo

V četrtek je bil prvi šolski dan, za 18 tisoč prvošolčkov pa sploh prvo srečanje s šolo. Kako so doživeli prvi šolski dan, smo povprašali otroke v podružnični šoli v Dražgošah, kjer imajo letos v prve...

Šport / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Slovenija druga

S tekmo med Slovenijo in Črno goro se je v Kranju v nedeljo končal tridnevni vaterpolski turnir za kadetsko kategorijo.

Prosti čas / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Osvežil se je v bazenu

Kranjčan Tomo Kovačič, profesor športne vzgoje na Ekonomski gimnaziji Kranj in z dopolnjenim petdesetim letom tudi upokojen mednarodni košarkarski sodnik, je pred kratkim z okoli sto dvajs...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

V mestu in pod njim

Tale »mihovanja« sicer pišem na gorenjskem jugu, v t. i. ruralnem okolju. Zato naj zdaj, ko sem v Parizu, še enkrat izkoristim priložnost, da jih napišem v veleurbanem. Veliko se je spremenilo v...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Od kdaj je šola obvezna?

Leta 1774, ko je v habsburški monarhiji vladala cesarica Marija Terezija, so izdali Splošno šolsko uredbo. Uvedla je obvezen pouk za otroke od šestega do dvanajstega leta. Na podeželju so bile šo...