Kristjan Vrtačnik s svojo režisersko klapo

Najboljše so kriminalke

Kristjan Vrtačnik se je že s svojim filmskim prvencem Poljub smrti uspel uvrstiti na Slovenski filmski festival.

Šinkov Turn – »Dejan začne delati za mafijskega šefa Viktorja in za svojega mentorja dobi Frenka. Ta ga vpelje v svet kriminala in izuri za profesionalnega morilca. Ob prvi nalogi Dejan ne more streljati in ranjenega Frenk odpelje k svoji punci in ga tako zaščiti pred šefom.« Takole vsebino svojega 18-minutnega filmskega prvenca opiše 23-letni Kristjan Vrtačnik iz Šinkovega Turna, ki je z velikimi koraki začel svojo pot na področju slovenskega filma.

»Začelo se je tako, da sem napisal scenarij za celovečerni film Na koncu tunela in ker sem rabil nekoga z izkušnjami, sem se obrnil na Francija Slaka, čeprav se prej nismo poznali. Predlagal mi je, naj se najprej preizkusim s kakšnim krajšim filmom, s katerim bi se predstavil na letošnjem Slovenskem filmskem festivalu,« je ozadje filma Poljub smrti opisal Kristjan, ki je za scenarij porabil tri dni, za priprave en teden in prav toliko tudi za snemanje, ki se je končalo v začetku jeseni. Scenarij in režija sta bila njegovo delo, pri drugih opravilih pa mu je pomagala cela družina, ki je v ta namen ustanovila celo lastno podjetje Iluvizija. Mami Irena je producentka, oči Frenk je v filmu zaigral, brat Adrian je bil asistent režije, drugi brat Sebastjan je napisal glasbo, teta je bila kostumografka, njen mož je skrbel za sceno, sodelovali pa so tudi drugi sorodniki. A film še zdaleč ni amaterski, saj so se v ekipu znašla tudi imena priznanih igralcev, kot so Jan Bučar, Davor Janič in Pavle Ravnohrib. »Super je bilo delati z njimi, to je bilo namesto šole,« je povedal Kristjan, ki ga – kljub temu da ga je režija povsem navdušila – študij na AGRFT ne mika. Njegova mami pa dodaja: »Imel je popolno avtoriteto in delo je opravil kot izkušen režiser.« Gangstrske kriminalke so žanr, ki ga najbolj privlači, zato je bilo za film potrebnega veliko orožja in precej krvi. Snemali so v stari tovarni Rog v Ljubljani, na Brnčičevi ulici v Črnučah, v biljardnici v Medvodah, v domači hiši in v lokalu Mak v Polju. Prav tu je Kristjan minuli petek pripravil tudi predpremiero.

Kristjan upa, da bodo njegove ideje in izvirnost opazili tudi v Portorožu, kjer se bo na Slovenskem filmskem festivalu predstavil 13. oktobra. A z mislimi je že pri naslednjem, pravzaprav svojem prvem projektu – že pozimi bo namreč posnel tudi celovečerec Na koncu tunela, ki bo prvič predvajan prihodnjo jesen.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 12:47

Letos 660. obletnica prve omembe Radomelj

Radomlje - Radomlje so bile v pisnih virih prvič omenjene 21. julija 1353, in sicer v dokumentu, ki priča o tem, da je Friderik s Čušperka podaril samostanu v Mekinjah kmetijo »ze Radoeml«...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Po Kamniku brezplačno s kolesi

Kamniški župan Marjan Šarec je izpolnil obljubo, ki jo je občanom izrekel na lanskem festivalu Kamfest.

Slovenija / / 07:00

Veliko zanimanja za Razkrita telesa

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so prejšnjo sredo odprli razstavo Razkrita telesa, ki si jo je že v prvih treh dneh ogledalo pet tisoč ljudi.

Zanimivosti / / 07:00

Razstava ročnih del

Adergas - Člani KUD Pod lipo Adergas so minuli konec tedna v svoji dvorani pripravili razstavo ročnih del, na kateri je sodelovalo trinajst posameznikov in družin. »Podobno razst...

Zanimivosti / / 07:00

Tržič v cvetju

V soboto je bil Tržič v znamenju cvetja, saj je tam potekala Cvetlična tržnica, ki je ponujala marsikaj za dom in vrt, podelili pa so tudi nagrade lastnikom najlepših hiš v občini.

Zanimivosti / / 07:00

Avsenikov spomin na prednike

Na novo odprta muzejska zbirka o skoraj 200-letnem bivanju Avsenikove rodbine pri Jožovcu v Begunjah kaže na skrben odnos sedanjih lastnikov domačije do prednikov.