Kristjan Vrtačnik s svojo režisersko klapo

Najboljše so kriminalke

Kristjan Vrtačnik se je že s svojim filmskim prvencem Poljub smrti uspel uvrstiti na Slovenski filmski festival.

Šinkov Turn – »Dejan začne delati za mafijskega šefa Viktorja in za svojega mentorja dobi Frenka. Ta ga vpelje v svet kriminala in izuri za profesionalnega morilca. Ob prvi nalogi Dejan ne more streljati in ranjenega Frenk odpelje k svoji punci in ga tako zaščiti pred šefom.« Takole vsebino svojega 18-minutnega filmskega prvenca opiše 23-letni Kristjan Vrtačnik iz Šinkovega Turna, ki je z velikimi koraki začel svojo pot na področju slovenskega filma.

»Začelo se je tako, da sem napisal scenarij za celovečerni film Na koncu tunela in ker sem rabil nekoga z izkušnjami, sem se obrnil na Francija Slaka, čeprav se prej nismo poznali. Predlagal mi je, naj se najprej preizkusim s kakšnim krajšim filmom, s katerim bi se predstavil na letošnjem Slovenskem filmskem festivalu,« je ozadje filma Poljub smrti opisal Kristjan, ki je za scenarij porabil tri dni, za priprave en teden in prav toliko tudi za snemanje, ki se je končalo v začetku jeseni. Scenarij in režija sta bila njegovo delo, pri drugih opravilih pa mu je pomagala cela družina, ki je v ta namen ustanovila celo lastno podjetje Iluvizija. Mami Irena je producentka, oči Frenk je v filmu zaigral, brat Adrian je bil asistent režije, drugi brat Sebastjan je napisal glasbo, teta je bila kostumografka, njen mož je skrbel za sceno, sodelovali pa so tudi drugi sorodniki. A film še zdaleč ni amaterski, saj so se v ekipu znašla tudi imena priznanih igralcev, kot so Jan Bučar, Davor Janič in Pavle Ravnohrib. »Super je bilo delati z njimi, to je bilo namesto šole,« je povedal Kristjan, ki ga – kljub temu da ga je režija povsem navdušila – študij na AGRFT ne mika. Njegova mami pa dodaja: »Imel je popolno avtoriteto in delo je opravil kot izkušen režiser.« Gangstrske kriminalke so žanr, ki ga najbolj privlači, zato je bilo za film potrebnega veliko orožja in precej krvi. Snemali so v stari tovarni Rog v Ljubljani, na Brnčičevi ulici v Črnučah, v biljardnici v Medvodah, v domači hiši in v lokalu Mak v Polju. Prav tu je Kristjan minuli petek pripravil tudi predpremiero.

Kristjan upa, da bodo njegove ideje in izvirnost opazili tudi v Portorožu, kjer se bo na Slovenskem filmskem festivalu predstavil 13. oktobra. A z mislimi je že pri naslednjem, pravzaprav svojem prvem projektu – že pozimi bo namreč posnel tudi celovečerec Na koncu tunela, ki bo prvič predvajan prihodnjo jesen.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 7. november 2008 / 07:00

Dar Fur - vojna za vodo

V sredo je v ljubljanski Festivalni dvorani potekal dobrodelni koncert v podporo humanitarni katastrofi v Darfurju, o kateri govori najnovejši film Toma Križnarja in Maje Weiss z naslovom Dar Fur...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

V slovo: Jože Bogataj

V soboto, 15. septembra, smo se na pokopališču v Predosljah poslovili od Jožeta Bogataja iz Britofa, dolgoletnega člana Društva upokojencev Predoslje. Rodil se je 4. aprila 1940 v št...

Prosti čas / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Dva odhoda v enem tednu

Minuli teden sta Kmetijo zapustila dva člana družine. Najprej Dejan, ker je zbolel, v soboto pa Magda, ki je izgubila dvoboj na moč.

Kranj / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Otroci so se spopadli z ognjem

V vrtcu Ostržek na Golniku so v soboto pripravili prav poseben dan, posvečen gasilcem in požarni varnosti.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Kostanjev piknik v Čebelici

V enoti Kranjskega vrtca Čebelica so imeli minulo sredo tradicionalni Kostanjev piknik.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Če bi hiša rasla, rasla ...

Če bi hiša rasla, bi rasla in rasla in bi morali ljudje kar naprej delati okna in vrata in bi imeli vedno manj denarja in ne bi mogli več plačevati delavcev. In res …...