Več v mestu kot na podeželju

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 2. oktober 2007 / 06:00

"Deželna banka Slovenije kljub slovesu kmečke banke več poslov opravi v mestu kot na podeželju," pravi predsednik uprave dr. Draško Veselinovič.

Kako posluje banka?

»Banka dosega solidno rast, pri nekaterih kazalnikih poslovanja presega slovensko bančno povprečje, postaja pa tudi vse bolj prepoznavna. V prvem polletju je bilančno vsoto v primerjavi s koncem lanskega leta povečala za 66,1 milijona evrov ali nominalno za 10,8 odstotka, bilančna vsota drugih bank pa se je v tem obdobju povečala za 10,4 odstotka. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 6,2 milijona evrov in je bil za 75 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju in tudi občutno večji od načrtovanega.«

Banka, ki je nastala z združitvijo zadružne kmetijske banke in zveze hranilno kreditnih služb, je v javnosti poznana kot »kmečka banka«. Ji takšna oznaka koristi ali škodi?

»Včasih je to prednost, vedno pa ne. Banka zaradi tega, ker »servisira« številne kmete, zadruge ter kmetijska in živilsko predelovalna podjetja, velja v javnosti kot kmečka banka, vendar pa kot univerzalna banka »nagovarja« vse stranke, tako fizične kot pravne osebe. Denar nima neke barve, stranka poskuša najeti posojilo ali plačati položnico v tisti banki, kjer je to najugodnejše oz. najcenejše. Naša banka je pri bančnih storitvah zelo konkurenčna in kljub temu, da v javnosti še vedno velja kot kmečka banka, opravi v urbanem okolju celo več poslov kot na podeželju.«

Pomembne stranke, vsaj v poslovalnicah, kjer so bile nekdaj hranilno kreditne službe, so kmetje, med njimi je veliko starejših. Kako se navajajo na sodobne oblike bančnega poslovanja?

»Ker so kmetje v preteklosti večinoma poslovali preko hranilne knjižice, se sodobnim potem bančnega poslovanja prilagajajo nekoliko počasneje oz. moramo za to vložiti več naporov. Prizadevanja se nam obrestujejo, elektronsko bančništvo se širi zelo hitro, verjetno tudi zato, ker imamo zelo dober program.«

Ob nastanku Deželne banke je takratno vodstvo napovedalo tudi racionalizacijo poslovne mreže …

»Ko sem prevzel mesto predsednika uprave, je imela banka več kot 110 poslovalnic po vsej Sloveniji, zdaj jih ima še 89, vključno z novo poslovalnico, ki smo jo odprli v BTC-ju v Ljubljani. Nekatere nerentabilne poslovalnice v manjših krajih smo zaprli, ohranili pa bomo mrežo približno devetdesetih poslovalnic, ki jih bomo postopoma obnovili in prilagodili zahtevnim standardom. Na Gorenjskem smo pred kratkim prenovili enoto v Medvodah, kmalu jo bomo tudi v Lescah, pripravljamo pa se še na prenovo v Bohinju.«

DBS je manjša banka. Ali lahko tudi v prihodnje ostane samostojna?

»To ni vprašanje samo za našo banko, ampak še za kakšno drugo v Sloveniji. Slovenija nima niti ene srednje velike banke, vse, vključno z Novo Ljubljansko banko, veljajo v Evropski uniji za manjše. Deželna banka zaenkrat s svojo tržno usmeritvijo še lahko ohranja samostojnost, dolgoročno pa bi z nakupom kake podobne banke in (ali) morebiti leasinga na območju bivše Jugoslavije lahko postala tudi regionalna banka, ki bi poleg bančnih ponujala tudi druge finančne storitve. Lastništvo banke se mi za njen razvoj zdi teoretično skorajda idealno. Imamo konzervativnega lastnika z dolgo tradicijo, sodobnega lastnika, usmerjenega v sklade in v borzo, ter še manjšega tujega lastnika, ki bi banko lahko oplemenitil z dolgoročnimi viri. Seveda pa je nujen tudi skladen dogovor med njimi.«

Pred prihodom v Deželno banko ste bili prvi mož Ljubljanske borze. Kako komentirate velik porast delniških tečajev v zadnjem času?

»Več kot očitno je, da v podjetjih prihaja do zaključnega boja za lastniško prevlado; to pa se odraža tudi v višjih tečajih delnic. Ko bo lastništvo konsolidirano, bo to vplivalo tudi na ceno delnic, rast bo bolj mirna, marsikatero podjetje pa bo tudi umaknilo delnice z borze.«