Vodna ujma nas je povezala

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 29. september 2007 / 06:00

Kropo so v manj kot tednu dni po vodni ujmi počistili, zdaj se začenja obnova poškodovanih objektov. Domačini zahtevajo celovito sanacijo. O marsičem imajo različno stališče, a kljub temu zatrjujejo, da jih je vodna ujma povezala. Marjan Butorac, Kropar, član sveta krajevne skupnosti in občinskega sveta.

Ste bili ob ujmi doma, v Kropi?

»Prejšnji torek sem bil službeno od doma, popoldne sem bil še na sestanku na občini, potem pa sem imel na poti zaradi poplav že velike težave, da sem se lahko vrnil domov. Ko se je Kroparica začela razlivati po zgornjem koncu vasi, nisem pričakoval, da bo povzročila takšno razdejanje.«

So bili Kroparji v šoku?

»Seveda so bili. Sami so ob narasli vodi v poplavljenih hišah lahko reševali le tisto, kar se je dalo rešiti, a tudi tisti, ki bi lahko pomagali, jim niso mogli. V ključnih trenutkih so glavno vlogo odigrali gasilci celotne lipniške regije. Domačini smo jim za njihovo izjemno požrtvovalnost zelo hvaležni. Še posebej se zahvaljujemo poveljniku občinske gasilske zveze Janezu Koselju, ki je preko občinskega štaba za civilno zaščito operativno vodil akcijo, pa tudi Komunali Radovljica, vodarjem, cestarjem, prostovoljcem in vsem drugim, ki so nam pomagali pri odpravi posledic.«

Se je Kroparica razlila po zgornjem koncu vasi le zaradi izjemnih padavin?

»Res je tisti dan v zelo kratkem času padlo zelo veliko padavin, vendar bi bila lahko škoda precej manjša, če bi država v preteklosti več vlagala v urejanje bližnjih hudournikov in struge Kroparice in če bi bili mostovi bolj prepustni. Tudi v gozdovih je bilo nekdaj pri poseku in spravilu več reda, kot ga je zdaj.«

Kakšna je Kropa danes, v torek, slab teden po vodni ujmi?

»Kropa je počiščena, tudi državna cesta skozi vas je prevozna. Zdaj se začenja najtežji del, to je sanacija vodne struge, še zlasti opornih zidov oz. škarp, na katerih so tudi temelji nekaterih hiš. Bojimo se, da teh del ne bomo mogli opraviti do zime in da bi morebitno novo deževje stanje samo še poslabšalo. Medtem ko je večina gradbenikov v Selški dolini ali hitijo z deli na drugih gradbiščih, iščemo gradbeno skupino, ki bi lahko naredila vsaj najnujnejše.«

Krajani se zavzemate za celovito sanacijo. Kaj to pomeni?

»Celovita sanacija mora vključevati regulacijo hudournikov in ureditev struge Kroparice ter obnovo cest in ulic, pri tem pa vztrajamo, da je treba pred asfaltiranjem urediti tudi kanalizacijo, vodovodno in električno omrežje ter javno razsvetljavo.«

Kropa je zaščiten kulturni spomenik. Ali bi to lahko oteževalo sanacijo?

»Mislim, da zavod za varstvo kulturne dediščine celovite sanacije ne bo omejeval ali oteževal. Morda je v danih razmerah sklicevanje na zavod le izgovor za to, da kakšne naloge ne bi uresničili.«

Zdi se, da Kroparji v teh dneh niste najbolj enotni. En sestanek sklicujejo »krajani Krope«, drugega ob isti uri krajevna skupnost in občina …

»Ob takšni ujmi je razumljivo, da prihaja do različnih mnenj o razlogih za poplave, o odpravljanju posledic in tudi o dolgoročni zaščiti pred naraslimi vodami. Vsi v Kropi pa si ne glede na različna mnenja želimo takšno sanacijo, da se letošnja katastrofa ne bi več ponovila. Nesreča je spodbudila medsebojno solidarnost, med prvimi so se odzvali ugledni Kroparji - Janez Potočnik, Dušan Petrač in Bine Kordež, in nas tudi povezala. Še pred dobrega pol leta je bil problem, kako sestaviti svet krajevne skupnosti, zdaj je prav ta svet dobil zelo pomembno vlogo in tudi priložnost, da se izkaže in da vso energijo v kraju usmeri v dokončno ureditev Krope z vodotoki.«

Na zadnji seji radovljiškega občinskega sveta je bilo slišati predlog, da bi tudi zaradi takšnih primerov morali še okrepiti vlogo krajevnih skupnosti v občini. Se strinjate?

»Vsekakor! Delovanje krajevnih skupnosti, ki temelji na prostovoljnem delu in odrekanju, bo vedno bolj v krizi. Ob vodni ujmi se je izkazalo, da nekateri tudi za plačilo ne bi bili pripravljeni opraviti nalog, kot so jih nekateri krajani ali člani sveta krajevne skupnosti brezplačno.«

Pravite, da staro jedro Krope ne ogrožajo le vode, ampak tudi demografski problemi. Kakšni?

»V času ekspanzije železarstva je v osrednji Kropi živelo okrog 1.400 prebivalcev, danes jih živi le še približno dvesto, povprečno starih več kot 65 let. Deset hiš je praznih, v devetih živijo le občasno ali jih uporabljajo za vikend, v šestindvajsetih hišah je le en stanovalec. Da bi v ta del povrnili življenje, bi ljudem morali pomagati finančno, z arhitekturnimi rešitvami, z oprostitvijo plačila komunalne takse in z davčnimi olajšavami. S tem bi tudi prispevali k zmanjšanju razlik v razvitosti med Radovljico in Lescami ter kraji na desnem bregu Save.«