Izborili smo si državni denar

Napeli smo vse sile, da je v državnem proračunu ostal denar za cesto Britof-Hotemaže, pravi župan Miro Kozelj.

Gradbena sezona se počasi izteka. Katere investicije so bile oziroma še bodo letos izpeljane?

»Končujejo se dela na zadnjem delu kanalizacijskega omrežja v Šenčurju, to je na Partizanski ulici, kjer je bilo treba urediti tudi črpališče, in na delu Rožne ulice, kjer je lani gradnja zastala zaradi težav z lastništvom. Poleg fekalne in meteorne kanalizacije smo, tako kot drugod po Šenčurju, tudi tam obnovili vodovod, zamenjani ali vgrajeni so tudi komunalni vodi drugih operaterjev (optični kabel, kabelska televizija), nazadnje pa bo položen tudi nov asfalt. Če bo vreme zdržalo, računamo, da bomo dela v glavnem zaključili konec oktobra. Zaključuje se tudi vključevanje vrtine pri Šenčurju v vodovodni sistem. Vrtino bomo odtlej lahko uporabljali ob vsakem izpadu vodnih virov, iz katerih se zdaj napaja Šenčur, tudi ob takih izrednih primerih, kot sta bili zadnji dve neurji, po katerih so občani morali še nekaj časa prekuhavati vodo. Končana so tudi za letos predvidena dela pri gradnji večnamenskega objekta v Voklem. Gradbena dela bomo tam zaključili v prihodnjem letu, oprema pa bo v dvorano vgrajena v letu 2009. Opravili smo ali pa jih še opravljamo tudi manjša dela po vseh krajevnih skupnostih.«

Omenili ste že zadnje neurje, v katerem je nevarno narasla tudi Olševnica. Kdaj bo saniran še preostali del njene struge?

»Z ministrstvom za okolje in prostor smo v dogovorih za dokončno ureditev potoka Olševnica od Luž do razbremenilnika. Če bo sklenjeni dogovor držal, potem bomo sanacijska dela začeli spomladi. Po izvedenih delih bosta urejena tako potok kot tudi občinska cesta Luže-Srednja vas na tem delu. V zadnjih dveh mesecih smo sicer v južnem delu občine – v Vogljah in Voklem – dvakrat zabeležili nenormalne količine padavin in obakrat smo imeli težave z vodo, ki je v najnižjih delih Voklega in Vogelj zalivala kleti. Samo v zadnjem nalivu je bilo v obeh vaseh pod vodo približno 35 hiš. V zadnji ujmi so bili zaliti tudi vsi podvozi pod avtocesto. Pokazalo se je, da ni zalivalo zaradi slabega odvodnjavanja meteornih voda, temveč zaradi podtalnice, ki je pritekla na površje. Ob tej priložnosti moram pohvaliti požrtvovalnost gasilcev iz vseh gasilskih društev v občini, ki so v najhujših urah nesebično pomagali prizadetim občanom.«

Kdaj bo sprejet lokacijski načrt za cesto Britof-Hotemaže, ki ga je na zadnji seji prvič obravnaval občinski svet?

»Pri vseh nalogah, povezanih s pripravo in sprejemom lokacijskega načrta za cesto Britof-Hotemaže, smo aktivni, kolikor se le da. Te dni se zaključuje javna obravnava lokacijskega načrta, nato bodo pripravljeni odgovori na dane pripombe. Če v zadnjem trenutku ne pride do res izredne spremembe njegove vsebine, potem bo lokacijski načrt dokončno sprejet že na naslednji seji občinskega sveta, ki bo prihodnji mesec. Po sprejemu morata dokument podpisati še prometni in okoljski minister, nato sledi še javna objava. Računamo, da bo država takoj zatem pričela odkupovati zemljišča. Naj ob tem povem, da bi se ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2008 kmalu zgodilo tisto, česar smo se najbolj bali. Že odobren denar za gradnjo regionalne ceste so namreč nameravali prestaviti v kasnejša leta, zato smo s pomočjo državnega poslanca Branka Grimsa morali napeti vse sile, da se to ni zgodilo. Tako v državnih proračunih za leta 2007, 2008 in 2009 ostajajo predvidena sredstva za cesto Britof-Hotemaže. V teh letih bi morala biti cesta tudi več ali manj zgrajena, samo če ne bo posebnih težav z zemljišči. Pred začetkom odkupa se bomo sicer sestali z izvajalcem odkupa in preverili stanje. Upam, da bo mogoče prihodnje leto že pričeti vsaj pripravljalna dela.«

Kako daleč ste pri pripravi ostalih prostorskih aktov?

»Čakamo na sprejem podzakonskih aktov, da lahko nadaljujemo z našim postopkom. Obljubljeni so bili že letošnjo pomlad, sedaj je tu jesen, pa jih še vedno ni. Sicer smo v fazi, ki omogoča njihovo javno razgrnitev.«

Pred kratkim je vladna služba za regionalni razvoj in lokalno samoupravo ponovila razpis za strukturna sredstva. Na prvem so zavrnili tudi vlogo občine Šenčur, ki je prijavila gradnjo in obnovo vodovoda ter cest v vasi Voglje. Boste v drugo vendarle uspešni?

»Bojazen seveda vedno ostaja, vendar o tem sploh ne želimo razmišljati. Na prvem razpisu ni bila krivda za zavrnitev samo na naši strani, temveč tudi na strani pripravljavca razpisa, saj je vmes spreminjal razpisne pogoje. Za zahtevane dopolnitve, ki so bile narejene na njegovo zahtevo, pa je bilo nazadnje ugotovljeno, da niso ustrezne, kar je bil nato vzrok za zavrnitev prijave. Pred tokratno oddajo vloge se bomo po dogovoru sestali s predstavniki službe za regionalni razvoj, ki bodo pregledali dokumentacijo in opozorili na morebitne pomanjkljivosti. Treba je pojasniti, da je bil vzrok za uspešnost občin, ki so uspele na prvem razpisu, tudi v dejstvu, da so prijavile drugačne oziroma manj zahtevne projekte, kot je naš, zato tudi priprava dokumentacije ni bila tako zahtevna. V vsakem primeru je bil prvi razpis dobra šola in smo se precej naučili, pomembno pa je, da imamo možnost popravnega izpita in da sredstva niso izgubljena.«