Triglav, moj dom

Vaščani Vogelj so se spominu na Jakoba Aljaža poklonili že ob praznovanju dneva državnosti, kasneje pa so organizirali še pohod na Triglav.

V letošnjem poletju smo se vaščani Vogelj poklonili spominu na triglavskega kralja Jakoba Aljaža. Kot zavednega Slovenca, duhovnika, pisca, skladatelja in navdušenega planinca smo se ga spomnili že ob praznovanju dneva državnosti pod 250-letno vaško lipo v Vogljah, pod katero se je nekoč ustavil tudi sam Jakob Aljaž, ki je prišel v Voglje kot birmanski boter bratu danes še živeče Vogljanke, rojene v Voklem.

V počastitev 80. obletnice smrti velikega graditelja slovenstva, duhovnika in navdušenega gornika Jakoba Aljaža in 120. obletnice prvega njegovega vzpona na Triglav je ŠD Voglje organiziralo spominski pohod na našega očaka. Prek 40 Vogljancev se nas je povzpelo na Kredarico in večina tudi na vrh Triglava, nato pa smo se v kapeli na 2515 metrih nadmorske višine zbrali še k sveti maši, ki jo je daroval domačin, salezijanec Tone Lipar.

Bačnikovemu Jakcu iz Zavrha so mati zelo branili, da bi se povzpel na Triglav, ker so menili, da je to hudobna gora in da ga ne bo več nazaj. V poletju leta 1887 pa se je Jakob le odločil in si je šel kralja planin pogledat od blizu. Priznal je, da je bila pot grda, kajti v tistem času še ni bila tako varovana s klini in jeklenimi vrvmi kot danes. Zelo so ga motili ob poti nemški napisi in na vrhu, ko je zajokal od sreče, je sklenil, da bo prinesel na vrh Triglava ploščo s slovenskim imenom. A storil je še več: na vrhu Triglava je od občine kupil pet kvadratnih metrov zemljišča in tam s pomočjo prijateljev v letu 1895 postavil stolp. Tako je Triglav na glavo končno dobil svoj klobuk, kot se je Jakob Aljaž sam izrazil.

S pohodom smo želeli Jakobu Aljažu izraziti spoštovanje in zahvalo za drzna domoljubna dejanja v tistem času. Naužiti lepot in divjine triglavskega raja pa smo na poti v dolino že kovali načrte za prihodnje leto. Na kraju večnega počitka na Dovjem pa smo mu prižgali svečo.