Dva tira skozi Kranj

Premier Janez Janša in ministri so ob vladnem obisku pozornost namenili tudi kranjski občini.

Premier Janez Janša in ministri so se ob vladnem obisku na Brdu v sredo, 19. septembra, srečali z gorenjskimi župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki, kjer so razpravljali o skupnih problemih in projektih Gorenjske. Te je v pozdravnem nagovoru omenil tudi župan Mestne občine Kranj Damijan Perne, med njimi ravnanje z odpadki in odpadno vodo, zagotavljanje pitne vode, cestno in železniško omrežje, razvoj letalskega prometa, sodelovanje pri pripravi različnih področnih zakonov, zlasti tistih, ki vplivajo na rabo prostora. »Te bi posamezne občine težko uspešno reševale, pa tudi Gorenjska, razdeljena na dve polovici,« je poudaril Perne. Vlada se je ob obisku dotaknila predvsem napredka, ki ga je Gorenjska doživela od njenega obiska pred slabima dvema letoma. Premier Janša in nekateri ministri so poudarjali, da je regija po razvitosti tretja v Sloveniji in zmanjšuje svoj zaostanek za obalno-kraško, da po ekonomski moči precej presega slovensko povprečje, največji razcvet pa je doživela pri zaposlenosti, saj se je brezposelnost v dveh letih zmanjšala za 37 odstotkov. Napreduje pri razvoju novih podjetij, po investicijah v turizmu pa daleč prednjači pred vsemi v Sloveniji.

Gorenjski gospodarstveniki, v imenu katerih je spregovoril predsednik Regionalnega razvojnega sveta Gorenjske Janez Benčina, niso povsem enakega mnenja. Gorenjska je bila pred časom označena kot pokrajina neizkoriščenega potenciala. To so sprejeli kot izziv in oblikovali regionalni razvojni program, ki naj bi gospodarsko revitaliziral Gorenjsko. »Prvič se pogovarjamo o tem, kako bi bili najboljši, katere so naše prednosti in kako jih kaže izkoristiti, ne pa, kako bomo kaj dobili,« je dejal državni svetnik Boris Bregant, ko je govoril o projektu gorenjskega gospodarskega središča, o katerem se je tudi vlada pohvalno izrazila.

Dvotirna železnica do 2017

»Država načrtuje med Ljubljano in Jesenicami novo dvotirno železniško progo, ki bo od Ljubljane do Kranja potekala po novi trasi v koridorju avtoceste in naj bi jo predvidoma zgradili do konca leta 2017,« je povedal minister za promet Radovan Žerjav. Problem avtobusne in železniške postaje v Kranju naj bi reševali celovito v okviru programske naloge za potniški center na lokaciji sedanje železniške postaje ali tudi na kakšni drugi lokaciji, odvisno od tega, kje bo potekala nova železniška proga. Kar zadeva gradnjo severne kranjske obvoznice, se je mestna občina zavezala, da bo pripravila načrt umestitve v prostor. Pri vzhodni cestni vpadnici je naloga občine začetek prenove s krožiščem na Primskovem, o nadaljnjem poteku in aktivnostih pa se bodo še dogovorili. Obnova Kidričeve ceste naj bi se po zagotovilih ministrstva začela leta 2009 in nadaljevala v letu 2010, na odseku ceste pri Merkurju in na dotrajanem mostu čez Savo pa že letos.

Nova proizvodna linija v Iskratelu

Vladni predstavniki so obiskali tudi kranjsko telekomunikacijsko podjetje Iskratel. Obiska sta se udeležila zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Ob tej priložnosti so v Iskratelu simbolično odprli novo proizvodnjo linijo, ki predstavlja velik korak naprej v proizvodnji najsodobnejših telekomunikacijskih tehnologij in ustreza povečanju zahtev po takšnih storitvah na trgu. Priprave na postavitev linije so potekale v ekipnem duhu strokovnjakov podjetja Iskratel Electronics, Iskratel in posameznih proizvajalcev opreme. Celotna vrednost projekta znaša približno 1,6 milijona evrov.

Na Gorenjskem se niža brezposelnost

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je obiskala Zavod za zaposlovanje, Območno enoto Kranj. Povedala je: »Delo Zavoda ocenjujem kot zelo uspešno, uspešni pa so tudi rezultati celotne Gorenjske regije, ki ima najnižjo, 4,7-odstotno brezposelnost v Sloveniji (op.: podatki iz junija 2007), kar je za 2,9 odstotni točki manj kot oktobra leta 2005.« V povprečju je bila brezposelnost v Sloveniji 7,7-odstotna po podatkih iz maja 2007. »Vedno večje je povpraševanje delodajalcev po delovnih mestih in na sestanku na Zavodu smo se pogovorili predvsem o ukrepih, kako se prilagoditi potrebam delodajalcev. Največ primanjkuje natakarjev, kuharjev, strugarjev, voznikov, orodjarjev. V okviru aktivne politike zaposlovanja bomo predlagali take programe, ki bodo omogočali krajše izobraževanje, s tem, da se bodo brezposelni delavci lahko čim hitreje izobrazili oziroma prilagodili za nove zaposlitve,« je še povedala Cotmanova.