Državna zemljišča pokrajinam

Državna sekretarka Branka Tome je med vladnim obiskom na Gorenjskem omenila možnost, da bi ob ustanovitvi pokrajin državna kmetijska zemljišča in gozdove prenesli na pokrajine.

Kranjska Gora, Podbrezje, Kranj – Državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branka Tome in generalni direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik sta v sredo v okviru vladnega obiska na Gorenjskem obiskala turistično kmetijo Košir v Kranjski Gori, sadjarsko kmetijo Jerala v Podbrezjah in Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga v Kranju.

Na Jeralovi kmetiji, kjer gospodari Aleš s pomočjo očeta Francija, se ukvarjajo s sadjarstvom in s poljedelstvom. Pred tremi leti so oddali s kmetijo še zadnje govedo, hlev so potlej preuredili v prostor za prodajo sadja in izdelkov iz sadja. Nasad jablan, ki obsega poldrugi hektar, so letos še nekoliko povečali, posadili pa so tudi petdeset orehov ter novi nasad in del starega zaščitili z mrežami proti toči. Za letošnjo naložbo so uspeli pridobiti del denarja na razpisu, gospodar Aleš pa je ob tem opozoril, da so razpisi za takšne male projekte preveč zahtevni in zapleteni. Za nasad orehov so se odločili zato, ker v tem vidijo tržno priložnost.

Brez zemljiške politike

Na srečanju v Slogi je direktor Marijan Roblek najprej predstavil poslovanje zadruge, razloge za nedavno pripojitev kmetijske zadruge Lovrenc na Dravskem polju, dejavnost hčerinskega podjetja KŽK in tudi vlogo skupnega gorenjskega podjetja Mlekop pri trženju mleka, potlej pa je izpostavil nekatere aktualne kmetijske probleme. »Država nima kmetijske zemljiške politike. Najboljša kmetijska zemljišča okrog mest se pozidavajo, razdrobljenost zemljišč se ne zmanjšuje, država pa se tudi ne izjasni, kakšna je njena politika do državnih zemljišč,« je dejal Marijan Roblek, predsednik zadruge Janez Eržen pa je dodal: »Gorenjskim kmetijam primanjkuje zemljišč za širitev ali pa so ta tako draga, da jih samo z dohodkom iz kmetijstva ne morejo kupiti.« Državna sekretarka Branka Tome je ob tem omenila možnost, da bi država ob ustanovitvi pokrajin delovanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki gospodari z državnimi zemljišči, prenesla na pokrajine, s tem bi pokrajine postale tudi lastnice zemljišč. »Pri ravnanju s temi zemljišči bi morala imeti nekaj besede tudi kmetijsko gozdarska zbornica, sicer bodo pokrajine z njimi »mesarile« po svoje,« je menil Janez Eržen. Kar zadeva pozidavo (najboljših) kmetijskih zemljišč, ministrstvo za kmetijstvo po besedah Branka Ravnika v postopku spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna daje le mnenje, ki nikogar ne zavezuje, s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih pa bo predlagalo, da bi bilo to mnenje zavezujoče.