Obrtniki predstavili nove zahteve

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 23. marec 2012 / 06:00

Slovenski obrtniki in podjetniki so predstavili deset zahtev za izhod iz krize in pravijo: "Bruseljska prisilna uprava - ne, hvala!"

Ljubljana – Do jutri, 24. marca, je na Gospodarskem razstavišču odprt Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem v soorganizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Ob sejmu so o stanju v slovenskem gospodarstvu in možnih rešitvah spregovorili na 10. forumu obrti in podjetništva.

»Želimo si prijazno poslovno okolje, v katerem bi se lahko razvijali in bi danes vedeli, kaj nas čaka jutri,« je poudaril predsednik upravnega odbora Štefan Grosar. Tudi letos so obrtniki predstavili deset zahtev: dohodninske olajšave, vezane na račun (vsak račun šteje), uvedba pavšala za samostojne podjetnike in mikro družbe, uvedbo oziroma povečanje olajšave za investicije, raziskave in razvoj, zaposlovanje in vstop v podjetništvo, spremembe zakona o delovnih razmerjih, sklada za odpravnine, pokojninsko in zdravstveno reformo, ukrepe za ureditev plačilne discipline, ureditev prostorske problematike, odpravo administrativnih ovir in sive ekonomije.

Snovalci letos zahtev niso razdrobili in jih podrobno pojasnjevali. OZS je že konec leta 2008 začela opozarjati na posledice krize in že takrat predlagala nujne ukrepe. Vlada in parlament so jih sprejemali prepočasi, na koncu tudi niso bili takšni, kot jih je predlagalo gospodarstvo. Tudi zato je kriza obrtnike in podjetnike prizadela bolj, kot bi jih lahko. Kriza je najbolj prizadela podjetja, ki so poslovala največ do dve leti, manj pa uveljavljena družinska podjetja.

»Nemudoma moramo urediti področje sive ekonomije,« pravijo v OZS, ki jo vodi Štefan Pavlinjek, in nadaljujejo: »Ta našim članom dela glavne preglavice, saj izvajalci ustvarjajo nelojalno konkurenco našim članom.« Obseg sive ekonomije se je s krizo še povečal, mednarodne raziskave kažejo, da obsega že do 28 odstotkov BDP. Zato v OZS predlagajo spremembe zakonov na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, gradnje v lastni režiji, urediti je treba opravljanje dejavnosti v sklopu javnih gospodarskih služb ter predvsem spremeniti odnos državljanov do sive ekonomije.

Najobsežnejši del letošnjih zahtev je namenjen davčnemu področju, ki bi obrtnikom in podjetnikom omogočil lažji izhod iz krize. Predlagajo uvedbo nove dohodninske olajšave oziroma spremembo sedanje splošne olajšave in tudi pavšalno ugotavljanje osnove za davek iz dejavnosti, pavšalno ugotavljanje osnove za DDV, olajšave za zaposlovanje, investiranje … Poenostaviti je treba tudi računovodska pravila. Za vzpostavitev pravne varnosti pa predlagajo finančna sodišča.

Pomembna zahteva je tudi zagotavljanje plačilne discipline, ki hromi gospodarstvo. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ni prinesel pričakovanih učinkov, zato predlagajo spremembe. Predlagajo tudi spremembe insolvenčne zakonodaje, kjer zahtevajo izenačitev stečaja samostojnega podjetnika s stečajem gospodarske družbe. Veliko pripomb imajo obrtniki tudi na račun sprejemanja prostorskih načrtov ter umeščanja objektov v prostor, nezadovoljni so z izobraževalnim sistemom, saj primanjkuje mladih s poklicno izobrazbo.