Žywiec za živce

Z Lonely Planetom najdeš tudi "lonely" kampe.

Ne, Slovaška ni bila v prvem planu, zato smo hiteli proti severu. Kolikor se človeku na dopustu sploh lahko mudi, kajne. V majhnem kraju na tromeji med Slovaško, Češko in Poljsko smo še zadnjič natočili slovaški bencin. Na sicer solidno urejeni bencinski smo zaman iskali veceje. »Toalete taam …,« nam razloži »bencinar« in pokaže na sosednji hotel Paris. Ime je potrjeval nekaj metrov visok kovinski Eifellov stolp pred hotelom, ki ni deloval nič kaj pariško. Ob tovrstnih opravilih imajo punce vedno prednost. Prispevek 20 slovaških kron (kakih 60 centov) po osebi je bil pričakovan, a se kljub temu nismo mogli znebiti misli, da gre za lepo vpeljan »skretni biznis«. Delal se je večer, zato smo se podali »čez hrib« na Poljsko. Prvo večje mesto v dolini je Žywiec, za katerega slišimo prvič, a smo si ga v nadaljevanju dobro zapomnili, saj je v tem mestu tudi velika pivovarna (menda je v večinski lasti koncerna Heineken), kjer varijo istoimensko pivo, po našem okusu najboljše na Poljskem. Kadar smo bili žejni, smo si tako rekli, kar »pejmo si mal na Žywce«.

Na potovanjih, vezanih na kampiranje, je dobro biti oborožen s solidnim vodnikom tipa Lonely planet in pa izpiski z domačega internetnega poizvedovanja na temo »kje je kamp?«. Manjši simpatični kampi so marsikdaj precej skriti in na cestah slabše označeni. Najdemo enega res »lonely« tam nekje nad Žywiecom. Po makadamu nas pred lepo urejeno hišico v brezhibni angleščini pozdravita moški pri nekaj čez petdesetih in ženska podobnih let. »Imate še kaj prosto (pogled v kamp nas prepriča, da imajo)?« On ponižno vpraša njo, ki nas premerja od nog do glave, »A imamo?«. Tišina. Ona pokima: »Imamo.« Oddahnemo se in že v temi namestimo na robu travnika. Kasneje po trojezičnih napisih v kampu (dutch-anglish-poland), ugotovimo, da je on Nizozemec, ona pa Poljakinja, ki je živela na Nizozemskem. Naslednji dan nam v pogovoru to tudi potrdita. (prihodnjič: solzno nebo v Auschwitzu).