Najcenejše ogrevanje je sonce

... vendar je oprema za izkoriščanje sončne energije med najdražjimi. Na Gorenjskem največ prisegamo na plinske in oljne ogrevalne sisteme, več je tudi ogrevanja na drva.

Izredno mrzlo obdobje v začetku meseca nas je opomnilo, da se bližajo dnevi, ko bo potrebno ogrevati bivalne prostore. Medtem ko so lastniki lastnih ogrevalnih sistemov morda že prižgali kotel, pa so si lastniki stanovanj z daljinskim ogrevanjem morali pomagati s kurjenjem v kaminu, električnimi oljnimi radiatorji, v kopalnici z električnimi grelci ali pa so prižgali klimatsko napravo. Tokrat ne za ohlajevanje prostorov, ampak za ogrevanje.

Takšne naprave za ogrevanje skozi daljše obdobje, ki jeseni prihaja v naše kraje z dolgimi in razmeroma mrzlimi nočmi, ne bi veliko pomagale oziroma bi bile preveč potratne ali pa premalo udobne za naš stil življenja. Glede na energente, so danes najbolj uporabljeni ogrevalni sistemi na trda goriva, olje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, lesno biomaso in izkoriščanje naravnih virov (geosonda, zemlja, voda, zrak).

Izbira sistema glede na zmožnosti

»Vsi poznamo uporabo trdih goriv pri ogrevanju, predvsem kurjenje premoga in drv, vendar to ni več najbolj razširjeno. Povsod, kjer je možnost ogrevanja na plin ali olje, se investitorji odločajo za takšno možnost oziroma v kombinaciji z obnovljivimi viri,« o trendih, ki danes veljajo pri opremi objektov z ogrevalnimi sistemi, pravi Peter Šimnic, vodja inženiringa pri Plinstalu Jesenice in navede preprost razlog: »Pri klasičnem ogrevanju na trda goriva je potrebno nalagati na ogenj tako zjutraj kot zvečer in morda še vmes. Takšni posegi pri ogrevanju na plin ali olje enostavno niso več potrebni, saj je vse elektronsko kontrolirano.«

Ogrevalni sistemi na olje in plin so zaradi relativno ugodne cene (in prej omenjene enostavne uporabe) tudi najbolj razširjena sistema na Gorenjskem. »Vsi drugi tipi ogrevanja, tako na lesno biomaso kot sončni kolektorji, geosonde in podobno so precej dražji in hkrati tudi ne primerni za vse hiše,« pravi strokovnjak. Na naše začudenje, zakaj ne bi mogel investitor vgraditi kateregakoli sistema ogrevanja, Šimnic odgovarja: »Pri starejših gradnjah se lahko uporablja sistem na trda goriva, olje ali plin. Pri novejših hišah pa ogrevalni sistemi izvajajo stalno ogrevanje, kar omogočajo sodobni oljni ali plinski sistemi v kombinaciji s sončnim ogrevanjem ali toplotnimi črpalkami. Takšni sistemi v starejši objekt, ki ni bil načrtovan, na primer, za izkoriščanje toplotne energije, sploh niso primerni in bi bila njihova izkoriščenost premajhna, investicija pa zaradi tega potratna.«

Cene kotlov za ogrevanje so zelo različne. Medtem ko plinske in oljne kotle lahko dobimo že od 1.000 do 3.000 evrov, se cene toplotnih črpalk pri 3.000 evrih šele začnejo. Peter Šimnic meni, da se mora vsak investitor sam v okviru svojih zmožnosti in vrsto zgradbe odločiti in poiskati sistem, ki si ga lahko privošči – torej tako cenovno kot projektno. Prav projektanti pri novogradnjah določajo vrsto in moč ogrevanja, kakor tudi, ali bo lastnik objekta poskrbel za talno ali stensko ali radiatorsko ogrevanje, morda s toplotnimi črpalkami zrak voda ali zemlja voda ali s sončnimi kolektorji. Že dolgo velja, da je sonce najcenejši vir ogrevanja, vendar pa je oprema za »lovljenje« energenta med najdražjimi.

Poceni ni najučinkovitejše

Star angleški pregovor pravi Nisem dovolj bogat, da bi lahko kupoval poceni. Ta pregovor velja dobro upoštevati tudi pri odločanju za ogrevalni sistem, čeprav so investitorji v novogradnje ob tovrstnih nakupih že ob zaključku gradnje in zato velikokrat tudi finančno izčrpani. »Poznamo tako poceni in energetsko manj učinkovite sisteme kot dražje, vendar veliko učinkovitejše sisteme. Pri slednjem bomo ob sicer dražji investiciji več privarčevali v naslednjih letih, ko bo potrebno kupiti manj olja, plina, peletov in podobno,« razloži Šimnic.

Najcenejši je prav gotovo ogrevalni sistem na elektriko oziroma električne radiatorje, vendar so računi za elektriko v mrzlih dneh vsaj podvojijo. Ob odločanju za ogrevalni sistem je prav, da se investitorji pozanimajo tudi o možnosti pridobitve subvencije za gradnjo sistemov, ki izkoriščajo naravne vire energije, kot so toplotne črpalke, solarni sistemi ali kotli na lesno biomaso. Slednji so sicer kar draga investicija (8.000 evrov), vendar so ti sistemi predvsem za podeželje in lastnike gozdov zelo primerni, saj imajo ob lastni pripravi energenta ogrevanje praktično zastonj (če ne upoštevamo začetne investicije).

»Pred odločitvijo oziroma nakupom ogrevalnega sistema naj se investitorji posvetujejo z energetskimi svetovalci, monterji ali prodajalci. Neumno bi bilo, da bi kupovali predimenzionirane in posledično tudi dražje sisteme, kot je to potrebno za njihov objekt in življenjski stil,« pravi Peter Šimnic in dodaja, da je najdražje delati nekaj po svoje, samo zato, da bi imel enak ali še boljši kotel, kot ga ima sosed. To se je v preteklosti zelo velikokrat dogajalo, saj so morale peči kazati svojo moč z velikostjo, ki bi lahko pomenile, da ogrevajo podobno kot kmečke krušne peči.

Ali je zaradi spreminjajočih cen energentov smiselno zamenjati ogrevalni sistem? Strokovnjak odgovarja: »Če smo ob novogradnji pravilno izbrali kotel, to je z ustreznim izkoristkom, menjava ni smotrna, čeprav je sedaj plin cenejši kot olje. Privarčevana razlika bo premajhna, investicija pa prevelika. Drži pa, da je smiselno zamenjati kotel z boljšim izkoristkom, če nam je na začetku zmanjkalo denarja in smo kupili manj kvalitetni kotel.« Vsak ogrevalni sistem je možno nadgraditi, upoštevati je potrebno le način montaže, najbolj pomemben pa je ustrezen izkoristek. K učinkovitejšemu ogrevanju, pa če uporabljamo radiatorsko, talno ali stensko ogrevanje, talne konvektorji (kot klima), ogrevanje s toplim zrakom, oljne ali električne radiatorje, kaloriferje, v industriji tudi toplovodna in plinska sevala, plinske grelnike zraka, …, bomo zelo pripomogli z dobro izolacijo hiše (fasada!), izolacijo podstrešja, oken in vrat. To je osnova, pravi Peter Šimnic, in doda, da je spet vse odvisno od investitorjeve zmožnosti.

 

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 8. julij 2015 / 11:38

Risbe Helene Tahir

Kranj – Danes, v sredo, 8. julija, ob 20. uri bo v Galeriji Pungert odprtje razstave risb Helene Tahir. Avtorica o svojih risbah pravi: »V svojih delih sem hotela odkriti čistost in enovitost oblik...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / četrtek, 20. september 2007 / 07:00

Gosposka ulica ni več gosposka

Ulica, ki ji Kroparji pravijo "gosposka", ni niti malo gosposka. Torkovo neurje jo je razdejalo, prav tako tudi del državne ceste proti Dražgošam in številne druge objekte. Staro vaško jedro bo potreb...

Gorenjska / četrtek, 20. september 2007 / 07:00

Bohinj odrezan od sveta

V sredo so Bohinj obiskali kar trije ministri, čeprav to ni bilo v načrtu.

Škofja Loka / četrtek, 20. september 2007 / 07:00

Dijaki dva dni brez pouka

V Šolskem centru Poden je v sredo in četrtek zaradi torkovega neurja odpadel pouk.

Škofja Loka / četrtek, 20. september 2007 / 07:00

Selška Sora pustošila tudi v Loki

Tudi v Škofji Loki so v torkovem neurju zaskrbljeno strmeli v strugo Sore, ki je popoldne začela naraščati, kmalu pa je prestopila bregove.

Kamnik / četrtek, 20. september 2007 / 07:00

Poplavljena Tuhinjska dolina

Najhuje je poplavila Pšata, veliko škodo pa je močno deževje povzročilo tudi na Kamniškem.