Nad vlago tudi z barvo

Prijeten dom si lahko ustvarimo z lepo pobarvanimi stenami, okni, polkni, ograjami, fasadami, ... Paziti moramo tudi, da nam vlaga in plesen ne uničita videza in vrednosti bivalnih prostorov.

Prekomerna vlaga v prostorih in razvoj plesni na notranjih površinah vplivata na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme. Zaradi tega vrednost stanovanja ali hiše kaj hitro pade. Vzroke za prekomerno vlago in posledično razvoj plesni je težko določiti. Vsekakor gre za kombinacijo nepravilne gradnje, nepravilnega prezračevanja in ogrevanja. Vlaga nastane zaradi aktivnosti v prostoru, kot je dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, sušenje perila in podobno ter hkrati nezadostnega prezračevanja.

Vlaga nastane tudi zaradi gradbeno fizikalnih nepravilnosti, poškodb ali konstrukcijskih sklopov zgradbe, kot so poškodovane inštalacije, poškodovana fasada ali zamakanje strehe ali pa tudi zato, ker se vlaga v materialih pri novogradnji ni izsušila in so se stanovalci prehitro vselili. Kadar opazimo vlago v obodnih zidovih, moramo vedeti, da to zmanjšuje trdnostne lastnosti zidu in same zgradbe, vlažni zidovi zmrzujejo, zato opeka začne pokati. Vlaga povzroča luščenje ometa, laka, tapet, v vlažnem ometu povzroča razvoj plesni, poškoduje notranjo opremo. Toplotna izolacija izgubi precejšen del svoje vrednosti.

Snovi za nastanek plesni je v našem bivalnem okolju na pretek. Plesen se hrani z ometom, disperzijskimi barvami, lesom, tekstilom, prahom in podobno. Najraje se razvije v toplotnem območju med 9 in 40 stopinj Celzija, ustreza ji kislo okolje. Glavni vzrok za nastanek plesni je prekomerna vlažnost v prostoru. Žal tudi tu velja, da je lahko dobiti in težje izkoreniniti, saj lahko določene vrste plesni preživijo v zelo izsušenem stanju čakajoč na ugodnejše razmere.

Razvoj plesni lahko zmanjšamo predvsem z odpravo vzrokov navlaženja konstrukcijskih sklopov. Vsi drugi posegi nimajo dolgoročnejšega učinka, še posebej, če se je lotimo zgolj površinsko. Omet je potrebno odstraniti v celoti, lesne dele pa zamenjati. Za starejše objekte je značilno tudi slabo tesnjenje stavbnega pohištva. Ogrevanje prostorov je bilo lokalno (pečmi, kamini), zato je bilo potrebno prostore pred kurjenjem dobro prezračiti. Čeprav so bile starejše zgradbe neprimerno izolirane, je prezračevanje v veliki meri zmanjšalo nevarnost površinske kondenzacije, ker smo notranji zrak, ki ima veliko vsebnost vodne pare, nadomestili z zunanjim, hladnejšim in bolj suhim zrakom.

Vsak ima svojo barvo

Barve imajo pri opremljanju bivalnih prostorov pomembno vlogo, saj lahko z njimi popravimo prostorske pomanjkljivosti, osvežimo prostor, poudarimo občutek lahkotnosti in podobno. Odnos do barv je odvisen do vsakega posameznika, od značaja človeka, starosti, spola, razpoloženja, občutljivosti na modo in podobno. Vsak ima svoj spekter priljubljenih barv, te pa izražajo njegovo osebnost in vplivajo na počutje. Doživljanje barv je odvisno od vsakega posameznika in njegove naklonjenosti do posameznih barv in intenzivnosti svetlobe (pravo barvo vidimo le bo svetli, naravni svetlobi, ob obarvani svetlobi pa je lahko popolnoma drugačna - barve zjutraj doživljamo drugače kot zvečer).

Za ustvarjanje prijetnega vzdušja v določenem prostoru poskrbijo tudi barve. Recept je preprost: najprej izberemo glavno barvo, ki jo nato kombiniramo s podobnimi odtenki iz iste družine barv, na koncu pa vse skupaj kombiniramo še s kontrastnimi barvami. Te bodo poživele glavne odtenke. Najprej izberemo glavno barvo, s katero bomo pobarvali stene. Največ vzdušja bo namreč pričarala prav barva sten. Svetel odtenek je priporočljiv za vse tiste, ki želijo imeti optično večji prostor in obratno, temnejši bo odtenek sten, manjši bo prostor (na videz, seveda).

Naslednji korak je izbira odtenkov za kombiniranje. Ti morajo biti podobni osnovni (glavni) barvi največjih površin – sten, saj bi sicer celoten prostor deloval neusklajeno in kot nekakšen tujek. To ne pomeni, da osnovno barvo, na primer, belo, ponavljamo tudi drugje, pač pa so si barve podobne. Za piko na i dodamo še kontraste osnovni barvi, saj bodo dale prostore dodaten čar in napetost.

Barve, ki jih uporabljamo pri gradnji, delimo na dve podskupini. V prvi barve delimo glede na osnovo izdelave, kjer poznamo barve na vodni osnovi in sintetični osnovi (nitro, oljne barve). V drugi podskupini pa jih delimo glede na namen uporabe na temeljne, osnovne barve ter zaključne barve oziroma lake. Glede na uporabo jih delimo še na barve za les, kovino (lahko tudi univerzalne) in zidne barve. Z novimi tehnologijami izdelave barv in lakov so oboje enake po kakovosti, razlika je le v ceni, saj so sintetične nekoliko cenejše (vir slonep.net).

Osnovne barve so zares zgolj osnovne, saj je njihov namen zgolj lepljenje zaključne barve in predmeta barvanja. So porozne barve in same po sebi niso dovolj velika zaščita za predmete. Zelo pomembno pri barvanju je, da dosledno upoštevamo navodila, ki so navedena na embalaži. Najbolj pomembno je, da predmet, ki ga želimo pobarvati ustrezno pripravimo na barvanje (osušimo, obrusimo, razmastimo). Če je potrebno barvati s temeljno barvo obvezno pobarvajte predmet najprej s temeljno barvo. Nadalje je treba upoštevati časovne intervale nanašanja nanosov. Barva se mora dobro osušiti, preden nanesemo nov nanos. V nasprotnem primeru bo barva pokala. Nanosi morajo biti tanki, drugače se bo barva razlivala po površini.