Sobivanje krščanske in poganke kulture

Roman Rus je v svojem Vodniku po Rimu zapisal: "Pravi izraz Rima boste doumeli, če ga boste opazovali v vsej tihoti ob sončnem zatonu z Gianicola ali s Pincia: takrat, ko se zadnji sončni žarki kažejo na sivkastem kamnu palač in bazilik, na ruševinah, na stotinah kupol in stolpov, na drevesih vzdolž Tibere, na vilah in parkih, /.../ ko zazvone zvonovi iz neštetih cerkva, /.../ boste doumeli večnost Rima."

Občutka, kot ga opisuje Roman Rus, nisem izkusila. Na pohajkovanju po večnem mestu, pa me je kot nevidna senca spremljajo vprašanje, kaj je srž te večnosti? Našla sem svoj odgovor. Rim je uroboros civilizacij; začetek krščanske je konec poganske. Na prostoru, na katerem je stala monumentalna poganska arhitektura in iz večnosti kamenin, ki so jo oblikovale, je zrasel današnji Rim. Na rimskih ulicah se spogledujejo in sobivajo v skladni celoti antika ter srednji in novi vek.

Sobivanje dveh kultur

Središče današnjega Rima je Piazza Venezia, Beneški trg. Leta 1455 je dal Peter Barbo, poznejši papež Pavel II. iz kamnitih blokov Koloseja zgraditi Beneško palačo. Z balkona te renesančne palače je imel Mussolini pred vstopom Italije v drugo svetovno vojno svoj znameniti govor. Sredi parkov stoji mogočni narodni spomenik združene Italije (Vittoriano). Ob vznožju stopnišča sta dva vodometa. Levi predstavlja Jadransko, desni pa Tirensko morje. Ob jadranskem vodometu so ostanki groba Publicia Bibula iz prvega stoletja pred Kristusovim rojstvom. Za hrbtom te mogočne arhitektonske in kiparske kompozicije (zgrajena je bila leta 1911), ki jo sestavljajo številni stebri in alegorični kipi, se dvigujejo ruševine Koloseja. Zgradili so ga cesarji Flavijske rodbine, Vespazijan, Tit in Domicijan. Med spomenikom Vittoriano in Kolosejem, ki odsevata mogočnost dveh civilizacij, se dviguje grič Palatin, kjer naj bi volkulja hranila Romula in Rema. Na Palatinu naj bi Romul 21. aprila 753 pred Kristusom ustanovil prvotni Rim. Tu so imeli cesarske palače Avgust, Tiberij, Vespazijan, Tit in Domicijan. Na griču so bivali tudi papeži in vladarji novega zahodnega cesarstva. V dolini pod Palatinom se razteza Forum Romanum, zbirališče poganskih Rimljanov. Na ruševinah antičnih templjev, palač in bazilik, so kristjani zidali svoje cerkve. Od tu so odvažali marmor, pesek in drug material za gradnjo mogočnih rimskih plemiških palač.

Ob današnji Via Appia Antica so med pinijami in travniki še vedno vidni ostanki nagrobnih spomenikov antičnih Rimljanov, ki so želeli biti pokopani ob cesti, da ne bi bili pozabljeni in zapuščeni. Tako so bili tu pokopani Scipioni, Klavdiji, Milon, Cecilija Metella, Seneka, Luciniji, Horaciji in druge odlične osebnosti takratne dobe. Kraljico cest, kot ji pravijo, je leta 312 pred Kristusom zgradil cenzor Apij Klavcij. Del šeststo kilometrov dolge ceste, tlakovane s kamenjem, je ohranjene. V davni preteklosti so se iz svojih poti v Rim po tej cesti slovesno vračali Scipion Afrikanec, Marij, Ciceron, Tit in po njej so v Rim kot jetnika pripeljali sv. Pavla. Ob Via Appia Antica je sedaj sodobno športno igrišče, za njim pa se dvigajo ogromne razvaline Karakalovih term.

Na današnjem trgu Piazza Rotonda stoji Panteon. Leta 27 pred Kristusom ga je dal zgraditi cesar Agripa in je najbolje ohranjena antična stavba v Rimu. Ni povsem gotovo, ali je bil namenjen samo čaščenju Apolona, Diane, Jupitra, Marta, Merkurja, Saturna in Venere ali tudi drugih poganskih bogov. Pred uničenjem ga je rešil papež Bonifacij IV., ko ga je leta 609 posvetil v cerkev v čast Mariji Kraljici mučencev. V antičnem Panteonu, ki ima obliko velike krogle, je grob italijanskega vladarja Viktorja Emanuela II., kardinala Consalvija, tajnika Pija VII. ter umetnikov Raffaella Santija, ki je s svojimi deli v Vatikanu dosegel višek slikarske umetnosti, Zuccaria, Perina del Vaga in Vacca. Za Panteonom so vidni ostanki Agripovih term, prvega javnega rimskega kopališča.

Piazza Venezia, Via Appia Antica in Piazza Rotonda so le tri od številnih stičišč antičnega in krščanskega Rima, ki mesto navdihujejo z večnostjo.

Začetek konca

V 8. stoletju pred Kristusom je stalo pod Palatinom pastirsko naselje. Takrat je bila dolina še močvirnata. Ko so močvirje osušili, so se začeli tu zbirati prebivalci okoliških gričev in trgovati med seboj. Prebivalci latinske skupnosti na Palatinu in sabinske na Kvirinalu so se združili v mesto, katerega središče je bil Forum Romanum.

V požaru leta 64 našega štetja je Rim pogorel. Na pogorišču so zgradili novo, sodobnejše mesto. Z zgradbami Vespazijana in Domicijana je postal Palatin ena sama ogromna cesarska palača, obdana s sijajem in razkošjem.

Antični Rim je najbolj sijal v 2. stoletju našega štetja. Mesto se je razširilo daleč čez Servijanovo obzidje. Med Kapitolom in Tibero se je vrstil tempelj za templjem. Dolgi nadzemski vodovodi so dajali mestu svežo vodo. Povsod so šumeli vodometi. Politično in poslovno življenje se je odvijalo na forumih in v poganskih bazilikah. Mesto je štelo približno milijon prebivalcev. Pred vdori sovražnikov ga je cesar Avrelijan obdal z osemnajst kilometrov dolgim obzidjem, v katerem je bilo trinajst vrat. Obzidje je domala v celoti ohranjeno.

Leta 312 je cesar Konstantin Veliki svojo rezidenco prestavil v Bizanc. V Rimu je pustil papeža, v Raveni pa je namestil svojega predstavnika eksarha. To je bil začetek konca antičnega Rima.

Bolezni, zastoj gospodarstva, vdori sovražnikov in požari so prebivalstvo zdesetkali. Templji so bili zaprti in so začeli razpadati. Številna gledališča in kopališča so bila prazna. Leta 535 je živelo v Rimu le še petdeset tisoč prebivalcev. V 13. stoletju je število prebivalcev padlo na komaj petnajst tisoč. Rim je postal prestolnica duhov.

Novi začetek

Rim, ki stoji še danes, so zgradili papeži, ko so se leta 1377 vrnili iz Avignona. Postal je prestolnica papeške države, svetovna prestolnica krščanstva ter središče kulturnega in umetniškega delovanja. Umetniki iz vseh delov dežele so gradili nove palače in ravne ceste z obeliski. V tem obdobju so bile zgrajene številne cerkve in romanski zvoniki, med njimi zvonik Marije Snežne (S. Maria Maggiore).

S papežem Nikolajem V. je prišla v rim renesansa. Palače iz tega obdobja stremijo k monumentalni enotnosti. Pritličja palač so mogočna in zaprta. Za prva nadstropja, namenjena stanovanjem, so značilna številna in velika okna, za dvorišča palač pa arkade in nasičenost z okrasjem.

Pod papežem Julijem II. in Leonom X. je dosegla rimska umetnost svoj vrhunec. Bramante je prehajal s svojim načrtom za cerkev sv. Petra že v ogromnost, Michelangelo je v svojih mogočnih delih sprostil barok, ki je zavladal v rimskih palačah, cerkvah, vodometih in veličastnih stopniščih. Gradili so velike trge, obeliske, vile.

Ob vstopu v Vatikan se nad Tibero dviguje mogočni Angelski grad. Graditi ga je začel cesar Hadrijan leta 135 našega štetja. Leta 12377 je papež Nikolaj III. grad s posebnim hodnikom povezal z vatikansko palačo. Med ljudskimi vstajami in vdori sovražnikov so se papeži v Angelski grad večkrat zatekli.

Iz starega dirkališča in cirkusa cesarja Domicijana je zrasla Piazza Navona, ki s svojimi stavbami predstavlja eno najlepših rimskih baročnih enot. Sredi trga stoji znamenita Fontana dei Fiumi (vodomet rek), ki velja za najlepše Berninijevo delo.

Najznamenitejši rimski vodomet je Fontana di Trevi. Ime izhaja iz besede trivio, ki pomeni tripotje, križpot. Dvajset kilometrov dolg vodovod, ki ga je dal leta 19 pred našim štetjem zgraditi cesar Agripa, se tu deli v tri rokave. Papež Nikolaj V., Sikst IV., in Urban VII., so vodomet obnavljali in popravljali okvare vodovoda, ki so nastale v stoletjih. Papež Urban VIII. je z davki na vino vodomet popolnoma obnovil. Znan je rek: Potem ko je naložil tisoč različnih davkov na vino, je papež Urban VIII. osvežil Rimljane s čisto vodo. Današnja podoba vodometa je Berninijeva zamisel.

V ulici Via Condotti, ki je v bližini znamenitih Španskih stopnic, je Caffe Greco, edina antična kavarna v Rimu. Vanjo so med drugim zahajali Goethe, Liszt, Gogolj, Wagner in Thorwaldsen, omenjam pa jo zato, ker so med risbami, ki v kavarni visijo, tudi risbe Bleda, Blejskega gradu in slovenski motiv s križem ob poti.

Na površini sto trideset hektarov se razprostira park Villa Borghese. Leta 1615 ga je dal napraviti kardinal Scipion Borghesa. Leta 1902 ga je prevzela država in ga podarili rimski občini. S svojimi alejami, nasadi, vodometi, športnimi igrišči, spomeniki, antičnimi zbirkami in živalskim vrtom je eden najslavnejših parkov na svetu. V galeriji Borghese so številna umetniška dela, ki jih občudujejo obiskovalci vsega sveta. Tu vidimo dela Raffaella, Pinturicchija, Botticellija, Brascianina, Zucchija, Lotta, Palma, Rubensa in drugih velikih umetnikov. Posebna dvorana je posvečena Tizianu. Med drugim je v njej razstavljena njegova znamenita Sveta in posvetna ljubezen.

Utrip sodobnosti

Po ulicah renesančnega in baročnega Rima se odvija vrvež sodobnosti. Zdaj živi v večnem mestu približno dva milijona osemsto tisoč prebivalcev. K tem je treba prišteti še številne turiste. Pročelja zgradb so vzdrževana, ulice pa čiste. Če se je v antičnem Rimu vrstil tempelj ob templju, se vrsti v sodobnem trgovina ob trgovini. Kadar dežuje, lahko od pouličnih prodajalcev kupite dežnik, kadar sije sonce, pa sončna očala.

Promet se odvija počasi in zdi se, kot da ne veljajo nobena pravila; vozniki nenehno trobijo in izsiljujejo prednost. Avtomobili so parkirani na mogočih in povsem nemogočih mestih, na mogoč in povsem nemogoč način. Posebnost tega prometnega Babilona so mestni motorji, recimo, vespe, ki avtomobile prehitevajo po levi in desni.

Za tistega, ki rimskega prometa ni navajen, je bolje, da se po večnem mestu premika z javnimi sredstvi. Celo za naše razmere je javni promet poceni, saj se lahko za štiri evre s podzemno železnico, avtobusi in tramvaji vozite ves dan in po vsem Rimu. Poleg tega na ta način ne tvegate, da se zgubite, saj so lokacije, ki zanimajo turiste, izjemno dobro označene. Sicer pa ima rimska podzemna železnica dve liniji, A in B, ki se križata pod kolodvorom Termini.

Poleg monumentalne večnosti me je ob pohajkovanju po rimskih ulicah prevzelo tudi to, da nisem sredi večnega mesta opazila nobenega opolzkega reklamnega panoja ali napisov v angleščini. Res pa je tudi, da se boste v angleškem jeziku na rimskih ulicah praviloma težko sporazumeli. Pomagati si boste morali z rokami.