Med svetlobo in temo

Ko se namenimo na pot proti svetlobi, stopimo na pot, ki pripelje onstran - onstran sleherne oblike, kot tudi onstran občutka, iluzije in zaznave, v misterij teme.

V četrtek bodo v galeriji Grad Slovenska Bistrica odprli drugo od treh večjih letošnjih razstav, na katerih akademska slikarka Klementina Golija iz Kranja predstavlja cikel likovnih del z naslovom Misterij svetlobe - misterij teme.

Vaš največji letošnji razstavni projekt ste začeli julija z razstavo v galeriji na Ravenskem gradu, tokrat boste svoja dela predstavili v Slovenski Bistrici, oktobra pa še v galeriji Art.si na Ljubljanskem gradu. Zagotovo gre za enega vaših največjih razstavnih projektov v zadnjih letih?

»Res je. Najbolj obsežna predstavitev mojih del bo prav tokrat na gradu v Slovenski Bistrici, kjer imajo zelo lepo razstavišče muzejskega značaja. Grad je namreč popolnoma obnovljen in se ponaša s petimi velikimi galerijskimi prostori primernimi tudi za pregledne razstave. Sama predstavljam dela, ki so nastala v zadnjih dveh letih v ciklu z naslovom Misterij svetlobe - misterij teme. Gre za dela, ki doslej večinoma še niso bila predstavljena. Ta cikel je sprva začel nastajati predvsem kot misterij svetlobe. Lani sem bila namreč povabljena k projektu Sol Y Sombra, ki je vključeval vse pomembnejše galerije na avstrijskem Koroškem. Naslov Sole ombra pomeni svetlobo temo, svetlobo senco … Ta dualizem je v zgodovini likovne umetnosti zelo pogost. Tudi sama sem kasneje dodala še misterij teme, kot neki nasprotni pol, kot drugačno razmišljanje. Slike v tem ciklu so drugače koncipirane, v drugih temnejših tonskih lestvicah, na drugi strani pa vse v sebi nosijo tudi neka svetlobna jedra. V temi namreč vedno obstaja neka svetloba optimizma. Sama svetlobo pojmujem na simbolni ravni in hkrati kot metaforo. Svetloba odstira drugo plat, ki je vidna. Gre za izražanje podzavestnih avtorskih vsebin.« 

Z novim ciklom »pišete« novo zgodbo, hkrati pa seveda ne odstopate od svojega razpoznavnega sloga.

»Moj že uveljavljeni likovni jezik seveda ostaja rdeča nit mojega ustvarjanja tudi naprej. Mogoče sem nekoliko odstopala v koloritu z lestvico temno sivih in črno modrih ter rjavkastih odtenkov, kar v zadnjih letih ni bilo značilno zame. Tokrat gre za drug način razmišljanja, za zavedanje, da svetlobi sledi tema in obratno. Gre za zavedanje o antagonizmu dveh polov, ki je prisoten v mnogih oblikah, kot dobro in zlo, pozitivno in negativno, življenje in smrt …«

Boste tokrat predstavili tudi opus večplastnih slik, ki so bile v središču vaše ustvarjalne pozornosti lani in ste jih predstavili v Avstriji?

»Gre za tako imenovane prostorske slike, ki sem jih doslej v manjšem obsegu razstavila le na razstavah Crossover v Celovcu in Risba v prostoru Alpe Jadran v Kranju. Sicer sem ta dela hranila za večjo predstavitev, kot bo ta v Slovenski Bistrici. Ta sklop slik sem naslovila (V)pogled, ker gre tako za pogled na sliko kot vpogled vanjo. Sliko vidimo tako, kot je, večplastno z več risbami oziroma slikami na steklu na razmaku devetih centimetrov, vpogled pa je tisti, ki nas popelje v notranjost slike. Gre za zanimiv likovni eksperiment, ki je še v trajanju. Nova dela še nastajajo.«

Še vedno pa nekako ostajamo v pričakovanju vaše pregledne razstave …

»V bistvu bi to lahko že naredila, saj bi bilo zanimivo videti različne faze, različne opuse mojega ustvarjanja in videti, kako se je moja likovna govorica vsa ta leta znotraj tega spreminjala. V tem trenutku je v meni še izredno močan ustvarjalni navdih, zato pripravljam vedno nove in nove stvari, ki jih potem želim tudi predstaviti.«

Tako na domačih razstaviščih kot v tujini. Mogoče na neki način tudi dokazujete, da ni stvar le v nekaj pomembnih ljubljanskih galerijah, mar ne?

»Trudim se, da svoja dela pokažem v zelo različnih delih Slovenije, sosednjih držav in tudi širše v Evropi. Kar nekaj galerij je, ki so zunaj Ljubljane in bi po svoji velikosti, kakovostni pripravi razstav, pomenu za tamkajšnje okolje, lahko bile v marsikateri svetovni prestolnici.«

Večji del razstavljenih del je mogoče videti tudi kot reprodukcije v katalogu, ki sta ga izdali posebej ob projektu Misterij svetlobe - misterij teme …

»Katalog na neki način v sliki in strokovni oceni spremlja vse tri razstave. V njem so kakovostne reprodukcije in tri avtorice besedil za vse posamezne razstave, umetnostne zgodovinarke in likovne kritičarke Simona Javornik, Anamarija Stibilj Šajn in Silvie Aigner. Slednja je znana kuratorka predvsem na področju sodobne umetnosti, med drugim tudi znane zbirke Essl na Dunaju.«