Najboljša kranjska klobasa je Arvajeva

V Hiši kulinarike Jezeršek v Sori so četrtič ocenjevali kranjske klobase. Tako stroka kot ljubiteljski ocenjevalci so največ točk dodelili kranjski klobasi Mesarije Arvaj.

Sora – Letošnjega ocenjevanja kranjske klobase se je udeležilo trinajst proizvajalcev, kar je največ doslej. Ocenjevanje je že četrto leto organizirala Hiša kulinarike Jezeršek v Sori v sodelovanje z oddelkom za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Klobase je najprej ocenila petčlanska strokovna komisija, ki ji je predsedoval prof. dr. Božidar Žlender. Kriteriji so okus, pikantnost, polnost in vonj. Nato so na vrsto prišli še ljubiteljski ocenjevalci.

Tako stroka kot laiki so si bili tokrat prvič enotni in največ točk je dobila kranjska klobasa Mesarije Arvaj. Izmed 20 točk ji je komisija dodelila 19, kar pomeni zlato medaljo, sploh prvo na tem ocenjevanju. Za Arvajevo kranjsko klobaso so se zvrstile Podobnikova, Košaki in Čadeževa. Izbrane kranjske klobase so v Sori stregli na veselici Pomežik luni, ki je letos prvič dobila ime praznik kranjske klobase. Oceno strokovne komisije je obrazložil Božidar Žlender: »Arvajevi kranjski klobasi ni bilo veliko za pripomnit. Imela je vse značilnosti kranjske: od zunanjega videza, značilnega prereza, granulacije, predvsem pa je poudarek na teksturi, vonju in okusu. Nasploh podpovprečnega izdelka letos ni bilo.«

Več o kranjski klobasi je prisotnim povedal priznani etnolog prof. dr. Janeza Bogataj: »Poimenovanje kranjska klobasa izvira iz časa avstro-ogrske monarhije v začetku 19. stoletja. Ta večnarodnostna tvorba je razvijala vrsto izdelkov, ki so bili razpoznavni tudi po oznakah narodov, od katerih so izvirali oz. jih izdelovali.« Med ljubiteljskimi ocenjevalci so bila tudi številna znana imena. Janez Čuček, nekdanji televizijec, je bil tako navdušen, da je dejal, da je zanj to najlepši dan doslej v tem letu. Razložil je tudi, da je že kot otrok zelo rad jedel klobase: »Ko sem bil star pet let, so me starši prvič peljali v gostilno. Kaj boš pa jedel? Pa sem rekel, klobaso. Ko sem bil star sedem let, so me vsi klicali Janez Klobasa. Ena največjih škod za državo bi bila, če bi ukinili današnjo prireditev (smeh).«

O tem, zakaj sploh ocenjevanje kranjske klobase, je več povedal Franc Jezeršek: »Na velikih prireditvah smo opažali, da se pojavljajo jedi neslovenskega izvora in zato smo menili, da je potrebno kranjsko klobaso umestiti na tisto mesto, kjer je nekoč že bila. Gre za absolutno slovensko posebnost, ki se je ne smemo sramovati, temveč moramo biti nanjo ponosni in jo vključevati v ponudbo, kjer je to smiselno in potrebno. Začeli smo s šestimi vzorci, danes jih je 13. Tudi kakovost se izboljšuje. Sleherni potrošnik najprej ocenjuje z očmi, šele potem po okusu, vendarle je prav okus tisti, ki ostane.« Jezerškovi seveda na tem ocenjevanju razen v organizacijski vlogi ne sodelujejo: »Mi nismo proizvajalci, prav na podlagi tega ocenjevanja pa dobimo najboljše proizvajalce in med njimi izberemo dobavitelja.«