Veliko mu pomeni glasba

Ljubo Jamnik, SDS, je že četrti mandat svetnik v medvoškem občinskem svetu. Zase pravi, da je odkritosrčen in direkten, ter se zaveda, da je za nekatere to tudi moteče. V prostem času posluša glasbo in bere.

Se lahko za začetek na kratko predstavite?

»Rodil sem se 27. 3. 1953 v Preski, kjer sem obiskoval osnovno šolo. Po poklicu sem org. informatik. Zaposlen sem bil v Iskri-Delti, po stečaju pa sem se zaposlil na Ministrstvu za obrambo RS, kjer sem svetovalec za kodifikacijo.«

Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko?

»V politiko sem vstopil, ko se je politični prostor z demokratizacijo in uvajanjem političnega pluralizma začel odpirati. Tudi sam sem želel aktivno prispevati k temu. Tako sem se v začetku leta 1990 vključil v takratno SDSS, ki jo je vodil g. Jože Pučnik. Postal sem član ljubljanskega predsedstva stranke in hkrati predsednik medvoškega odbora stranke, vse do leta 1997. Leta 1994 sem bil prvič izvoljen v občinski svet Medvode. Danes mi teče že četrti mandat na listi SDS, ki je prva in edina stranka v mojem političnem življenju.«

Ste dejavni še na katerem drugem področju v občini?

»Sem pasivni član gorniškega kluba Skala, član društva Slovensko-Danskega prijateljstva, za kaj več pa mi primanjkuje časa.«

Kakšen mora biti po vaše dober svetnik?

»Dober svetnik mora dobro poznati občino in hkrati njeno zgodovino. Obvezno se mora dobro pripraviti za seje, tako da ve, o čem govori in odloča. Poznati mora problematiko okolja in prisluhniti ljudem. Znati mora sklepati kompromise, kadar je to res potrebno. Biti mora široko razgledan in pripravljen tolerirati ostrejšo izmenjavo mnenj, prenašati tudi nizke udarce, kar je samo znak, da živimo v demokraciji.«

Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako bi to rešili?

»Medvode so se razvijale precej stihijsko, medtem so postale mesto, vendar bolj na papirju. Dokaz za to je ravno center, ki ga skoraj ni. Poglejte samo neenotno arhitekturo, da ne govorim o pomanjkljivi prometni, kulturni in tudi športni infrastrukturi. Imamo kar nekaj podrtij, ki še kar stojijo in kazijo videz centra. Tudi sam pogrešam večjo konkurenco v trgovini in še kaj bi se našlo.

Da bi se vse našteto začelo uresničevati, na začetku nujno potrebujemo enoten dogovor o razvojnih prioritetah občine Medvode in nato priliv tudi zasebnega kapitala. Zavedam se, da ne moremo imeti vsega, želim pa si, da bi Medvode imele nekaj, po čemer bi bile bolj prepoznavne.«

Vaše pozitivne in negativne lastnosti?

»Na to vprašanje bi bilo bolje, če bi odgovorili tisti, ki me poznajo. Sam bi morda kot mojo pozitivno lastnost izpostavil odkritosrčnost in direktnost, kar pa je za nekatere tudi moteče. Vem, da sem kolerik, kar za ljudi okrog mene ni prijetno. Res pa je, da se zavedam, da ne morem in ne želim vsem ugajati.«

Kako preživljate prosti čas?

»Imam ga bolj malo. Izkoristim ga za poslušanje rock in jazz glasbe, včasih tudi klasike. Glasba mi zares veliko pomeni že od rane mladosti. Vedno najdem čas za obisk koncertov doma in v tujini. Veliko tudi berem, vendar žal leposlovje zaradi pomanjkanja časa zapostavljam.«

Na kateri dosežek v vašem življenju ste najbolj ponosni?

»Kar nekaj dosežkov je bilo v življenju, na katere sem ponosen. Pa vendar naj se sliši še tako stereotipno, sem najbolj ponosen na ženo, ki mora včasih podpirati vse štiri vogale, na čudovito hčer Petro, na »pridobljenega sina« Aljošo, ter na vnučka Tima, ki je naš sonček in zna pričarati nasmeh na usta tudi takrat, ko ti ne gre na smeh.«

Še nekaj o aktualnem dogajanju: vaš pogled na določitev meje med Slovenijo in Hrvaško?

»Med državama, katera ena je že članica EU, druga pa bo to kmalu postala, je škoda, da ni prišlo do dogovora, ko je bil s sporazumom Drnovšek-Račan skoraj že sklenjen. Problem se ne more vleči v nedogled, zato se mi zdi odločitev, da naj o sporu presodi tretji, racionalna. Seveda pa mora biti o vsem, o čemer se bo odločalo na arbitraži, popolno politično soglasje najprej doma. Mislim, da imamo Slovenci močne argumente, zato pričakujem strokovno in državniško držo naših pogajalcev.«