Z otroki na potepu po Kekčevi deželi

"Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog. Če mu kdo nastavi zanko, ga užene v kozji rog. Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh ..."

Glasna Kekčeva pesem je odmevala iz Bedanc busa, ko smo se v nedeljskem dopoldnevu, kopica otrok in nekaj staršev, iz Kranjske Gore odpeljali v skrivnostni svet na oni strani Pišnice, pod Vršič. Menda so tam volkodlaki in hudobni škrati in vampirska mačka s tridesetimi šapami. Vsaj stari Mišnjek je tako strašil Kekca v Vandotovi pripovedi o Kekcu in Bedancu … A na naši poti po Kekčevi deželi k sreči nismo srečali prav nobene hudobne štirinoge pošasti. Bil pa je seveda Bedanc! Tako strašen, da smo se vsi bali! Pa teta Pehta, Brincelj in Mojca. In seveda navihani Kekec, ki je otrokom zaupal neko skrivnost, ki je nočejo pa nočejo razkriti … Ja, veliko domišljije se je prebudilo v dveurnem potepanju po Kekčevi deželi, ki ga že od leta 1991 pripravljajo v agenciji Julijana iz Kranjske Gore. Že sama zamisel ureditve Kekčeve dežele v gozdovih pod Vršičem je bila izvrstna, a zagnana lastnika agencije Darja in Jani Hrovat ne spita na dosežkih in vsako leto poskrbita za kakšno zanimivo novost. Tako so z leti program dopolnjevali in zadnja leta otroke do dežele pelje pravljični Bedanc bus, predlani je novo kočo dobila teta Pehta, lani si je novo kočo zgradil Bedanc, nov je tudi skrivni rov, skozi katerega otroci pridejo do Kekčeve koče. Letos pa se je novega domovanja razveselil Brincelj. V njegovo kočo se pride do dvižnem mostu, iz hiše pa se otroci popeljejo po drči oziroma toboganu. Super!

Bedanc išče kuharico

In kaj vse otroci vidijo in doživijo v Kekčevi deželi? Izlet vodi vodnik Darko, ki sprejme udeležence – v eni skupini jih je običajno okrog štirideset. Nekateri starši se izleta udeležijo skupaj z otroki, zlasti tistimi najmlajšimi, medtem ko večje otroke lahko zaupajo v Darkovo varstvo. Bedanc bus iz središča Kranjske Gore odpelje proti Kekčevi deželi, a odcep, kjer se zavije vanjo, je skriven, zato smo morali vsi mižati … Medtem Darko pove, da Bedanc pridnim otrokom nič ne naredi. Bolj se ga morajo bati poredni in tisti, ki jokajo, ker hudobni mož zavoha solze … In kako sploh vemo, da je v bližini Bedanc? Ker v njegovi bližini močno smrdi … Menda se že pol leta ni umil … Darko pravi, da zadnje čase Bedanc išče kuharico, zato rad vzame kakšno mamico ali vzgojiteljico, ki jo opazi na izletu. In menda je tako hudoben, da mu potem mora ona nohte na nogah gristi … Bedanc ima pri svoji koči tudi zakurjen kotel s smrdljivo obaro, v koči pa pripravljeno kletko, v katero zapre najbolj poredne … Sliši se strašno, a kot je povedala Darja Hrovat, program vsakič prilagodijo starosti obiskovalcev. Najmlajšim, ki se zvečine bojijo Bedanca, se ta strašni mož z brado prikaže le od daleč, prepodijo ga z glasnim oponašanjem sovjega skovikanja, medtem ko kakšnega starejšega obiskovalca tudi ujame in zapre v svojo kletko. Poleg Bedanca otroci obiščejo tudi Brinceljnovo kočo in se popeljejo po njegovi novi drči, skozi skrivni rov pridejo do Kekčeve koče, kjer jim Mojca in Kekec zaupata posebno skrivnost, zadnji pa je obisk tete Pehte, ki je prijazna in otrokom pripravi zdravilni čaj in kruh s korajžo. Nekaj zdravilnega, kar se uživa po kapljicah, pa ima teta Pehta skrito tudi za starše …

Kot je povedala Darja Hrovat, na dveurnem sprehodu po Kekčevi deželi najbolj uživajo otroci v starosti od pet do sedem let, ki dobro poznajo zgodbice o Kekcu in ki imajo najbolj živo domišljijo. Zanimivo je, da je izlet namenjen predvsem domačim gostom, kajti tujci ne poznajo pripovedk o Kekcu. V agenciji Julijana vodene izlete v Kekčevo deželo pripravljajo od maja do oktobra, odvisno od vremena. V zimski sezoni pa pripravljajo sankanje po Kekčevi deželi. Lani so ga organizirali prvič, letos bodo nadaljevali, seveda le, če bo zapadlo dovolj snega.