Prvič v vrtec

Besedilo: Suzana P. Kovačič
četrtek, 13. september 2007 / 06:00

Pogovor z Andrejo Pungartnik, psihologinjo v Kranjskih vrtcih.

Kako v družini pripraviti otroka na vrtec?

»Verjamem, da starši že precej vedo, vsaj teoretično, kako otroka pripraviti na vstop v vrtec. Zelo pomembna se mi zdi tudilastna priprava staršev (zlasti matere) na ta dogodek pri mlajših otrocih. Predvsem v smislu vprašanj in odgovorov, ali sem pripravljen(a) spustiti otroka od sebe, ga zaupati neznani osebi, kakšen je moj odnos do vrtca, kakšne so druge možnosti varstva, ali sploh imam izbiro. Občutja staršev se nezavedno prenašajo na otroka in če ta začuti njihov strah, skrb, žalost, negotovost, se lahko težje vključi v vrtec. Pomembno je, da starši zaupate v vrtec in vzgojiteljico in da otrok to začuti. Dobra priprava na vrtec je realna slika vrtca. V vrtcu je življenje prav takšno kot drugod, z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvarmi. Zato jim ga ne opisujte samo v najlepši luči, kotprostor, kjer se bodo vsi imeli radi, se igrali, vse vzgojiteljice bodo ves čas prijazne. Pač pa tudi tako, da bo tam veliko otrok, ki se različno vedejo, nove odrasle osebe, več hrupa, da pa se bodo v vrtcu vsi potrudili, da jim bo prijetno.«

Kako to na primeren način povedati otroku?

»To je odvisno od starosti otroka oziroma razvojnih značilnosti v tem obdobju. Približno do tretjega leta starosti otoka z besedami ne moremo pripraviti na starševsko odsotnost, ker še nima osvojenega pojma »stalnosti objekta«, kar preprosto pomeni, da če starša ne vidi, misli, da ga ni več. Pojavi se strah pred izgubo. To ne pomeni, da otroku ne pripovedujemo, npr. da je šla mama v službo in da pride po kosilu nazaj, ampak da sehkrati zavedamo, da otrok o tistem, česar še ni videl ali izkusil, ne more imeti predstave. Zato je še toliko bolj pomembno, da pridobi izkušnjo s postopnim uvajanjem sprememb. Po tretjem letu starosti pa otrok postopoma postaja vse bolj gotov, da ljudje, ki jih ima rad, obstajajo tudi takrat, ko jih ne vidi, ko jim niso takoj na razpolago, lahko jih ohrani že v spominu, kar mu tudi omogoča lažje navezovanje na nadomestno osebo.«

Kako dolgo naj traja obdobje uvajanja?

»Priporočljivo je, da uvajanje poteka postopno, zlasti pri mlajših otrocih, zaradi že omenjenih razvojnih značilnosti. Posploševanje pa nikakor ni primerno, potrebno je izhajati iz posameznega otroka, njegovih potreb, posebnosti … Nekateri se zelo hitro prilagodijo novi situaciji brez opaznih težav, pri drugih se pojavljajo t.i. normalne adaptacijske težave (jok, oklepanje staršev, slabša ješčnost, spanje, bolezen, odklanjanje staršev, večja občutljivost, razdražljivost) nekateri lahko zbolijo, nekaj pa je lahkotudi takšnih, ki se zelo težko prilagodijo. Zato je september tudi t.i. uvajalni mesec, ki je namenjen predvsem opazovanju, spoznavanju otroka, njegovemu vključevanju v skupino. Včasih traja prilagoditveno obdobje predolgo oz. da prisotnost starša (običajno matere) že ovira otrokovo vključevanje v skupino. Pri tem gre pogosto bolj za problem starša kot otroka, ki pa je velikokrat nezaveden, zato se je dobro pogovoritis staršem in mu olajšati njegovo stisko. Vsekakor naj uvajanje poteka v dogovoru z vzgojiteljico in glede na možnosti staršev, ki jih imajo zaradi služb. Dobro je prihraniti nekaj dni dopusta za tako enkraten dogodek, vendar pa naj le-ta ne postane še dodaten spodbujevalec občutkov krivde pri tistih starših, ki si ne morejo vzeti več prostih dni. Priporočljivo je tudi, da prvi mesec otrok redno obiskuje vrtec, da ne prekinjate uvajanja, saj stalen ritem prihodov in odhodovdaje otroku občutek varnosti in zaupanja.Odsvetujemo pa, da bi otroka že prvi dan pustili cel dan v vrtcu.«

Zdaj, ko boš šel v vrtec, pa ne boš imel več dude. Je to v redu?

»Vstop v vrtec je že sam po sebi za otroka velika sprememba. Zanj je to verjetno prva daljša ločitev od staršev, prihaja pa tudi v povsem novo okolje, med druge odrasle, druge otroke, spoznava nova pravila, red. Zatorej uvajanje dodatnih sprememb ali ukinjanje nekaterih že znanih navad (kar čez noč), ni priporočljivo. Da bi otroku odvzeli dudo, stekleničko, zgolj zato, ker gre v vrtec, ne zdrži, saj je to velikokrat lahko tudi pripomoček za lažje uvajanje otroka oziroma za njegovo tolažbo. Lahko gre za nemoč starša, ker ne ve, kako bi otrokasicer odvadil, pa uporabi vrtec, lahko je mnenja, da je v vrtcu to nezaželeno. Kasneje pa lahko to postane ena od možnosti za lažje ukinjanje določene razvade. Starši, želim vam, da bi bil prehod iz domačega gnezda v vrtčevsko za vašega otroka in vas čimbolj prijeten, čim manj stresen, boleč. Predvsem pa zaupajte vase, v svoje odločitve in stojte za njimi, poslušajte svoje srce; zaupajte svojim otrokom, jih spustite od sebe, a hkrati bodite z njimi. In zaupajte strokovnim delavkam, da bodo hotele, znale in zmogle poskrbeti za vašega otroka.«