Pred učiteljem skozi okno
Eva Moškon je bila sicer zelo pridna učenka, večkrat tudi predsednica razreda, a so kljub temu kdaj z vrstniki kakšno ušpičili v šoli. Nekoč je ves razred skozi okno učilnice pobegnil pred učiteljem.
Tokrat je spomine na otroška leta obujala simpatična pevka iz Tržiča Eva Moškon. Kot je povedala, je bilo njeno otroštvo posebno predvsem zato, ker ga je del lahko preživela s svojima, danes žal že pokojnima staršema: »Še posebej me močno objemajo spomini na očeta, čeprav sem ga izgubila že zelo zgodaj. Mogoče so mi še toliko bolj dragi, ker sem z njim lahko preživela le prva štiri leta.«
Kaj si si želela postati kot otrok?
»Kot vsak otrok sem tudi sama imela neskončno veliko želja, vizije o daljni prihodnosti pa so se menjavale precej pogosto. Nekaj časa me je vendarle držala vizija, da bi postala odvetnica oziroma kriminalistka, saj sem se že kot otrok želela boriti za pravico drugih in najti krivce. Že zelo zgodaj pa sem začutila, da je prav pevska pot moje 'poslanstvo', ki mu zvesto sledim. Res sem hvaležna, ker mi je mati narava podarila ta dar.«
Katero pevko si poslušala kot otrok?
»Predvsem se spominjam dveh imen: Romane Krajnčan in Heidi.«
Kaj ste se najraje igrale s prijateljicami?
»Seveda so nam bile nadvse ljube Barbike, a brez Ravbarjev in žandarjev ni šlo, haha.«
Si bila pridna učenka?
»Lahko bi rekla, da ja, glede na to, da sem bila večkrat izvoljena za predsednico razreda in da sem bila odličnjakinja. Malo samohvale, ne zamerite, haha.«
Katere predmete si imela rada?
»Že v osnovni šoli sem imela raje družboslovne predmete. Posebej so mi bili pri srcu glasbeni in likovni pouk, pa telovadba.«
Se ti je kakšna šolska dogodivščina še posebej vtisnila v spomin?
»Ravno pri pouku glasbe se je zgodilo, žal. Bil je nekakšen protest proti učitelju in smo mu cel razred pobegnili kar skozi okno učilnice.«
Ali danes kaj obžaluješ iz otroštva?
»Ker se ljudje spoznavamo z leti, si zagotovo, ko se zazremo nazaj, kdaj rečemo, da bi bilo neko stvar bolje izpeljati na drugačen način. Moje življenjsko vodilo pa je tudi to, da ničesar za nazaj ne obžalujem, tako da ...«