Nominator 266

Preseljeni smo v nove prostore. Nove pisarne še nisem čisto »navajen«, pogled skozi okno pa mi zastira mogočen kostanj. In skozi ta kostanj, iščoč navdih, razmišljam o »mestu«. Kako, da ima prazna slama političnega blebetanja in sprenevedanja povsem drugačno vrednost kot podjetna ideja in kapitalska odločitev. Je že tako in še dobro, da je tako. In verjetno ni samo naključje, da v naših krajih ljudje od drugod stopicajo hitreje. Žal v mestu, ki bi lahko bilo regijska, pokrajinska prestolnica, ni vedno tako. Tudi z včasih imenovanim domom JLA se je mečkalo tako dolgo, da smo mu pripisali mestno sramoto. Politiki z županoma so odšli, podjetna zgodba pa je v torek dobila končni, tretji del. Pod poslovno-stanovanjsko streho, imenovano IC dom, so se v torek na uradnem odprtju zbrali lastniki ter najemniki novih prostorov. Župan mesta Damijan Perne je na odprtje prišel v spremstvu svoje vodje kabineta, Kranjčanke Ane Vizovišek, dekliško Grm. Ana, ki si je odličnih izkušenj s področja komuniciranja in protokola nabrala v Ljubljani, v kabinetu Jožka Čuka na GZS, pred tem pa je šest let znanje nabirala v ekipi Nika Bevka v Iskraemecu, bo zagotovo koristna županova, če ne kar občinska pomoč. Bi bilo zanimivo in pametno iz prestolnice povabiti še kak gorenjski kader. Župan Perne, vešč javnega nastopa, se je v uradnem nagovoru spominjal, kako Dom JLA ni bil le sramota. Spominjamo se ga po kulturnem dogajanju v njem, po plesih za praznik in še kdaj vmes. Da je zdaj podjetniško stanovanjski dom z javno garažo, prvo v mestu, prava stvar in lepega videza. Ivan Marjek, direktor zasebne družbe, ki je leta 1996 začenjala ta projekt, pa se ob pozdravu povabljenim predvsem taktno ni spominjal vseh zapletanj. Od denacionalizacije do nikdar jasno izraženih mestnih želja, da naj bi v domu bila kulturna dvorana, knjižnica ali davčna izpostava. Dom je s svojo lokacijo privabil zanimiv podjetniški nabor. Pred dobrim mesecem se je, takrat še naša soseda na Zoisovi, v časih pravega »doma« Ulici Moše Pijade, preimenovana pa v obdobju župana Vitomirja Grosa, prva preselila Krekova banka. Banka, ki je pod tem imenom začenjala leta 1993, leta 2002 najprej združena se odslej imenuje po »tujem« lastniku, Raiffeisen banki. Njen poslovni začetek je zapisan v leto 1927, lani pa je dosegla okoli triodstoten slovenski tržni delež. Svoje odlično razpoložene sodelavce, vesele novih delovnih razmer, je z zanimivo slovenščino nagovoril v. d. predsednika uprave Klemens Nowotny, bančnik od leta 1976. Vodja poslovne enote v Kranju Andreja Bešter, simpatična bankirka še iz časa, ko je uradovala v kranjski SKB, je v svojo »delavnico« povabila oba šefa. Bojana Širca, direktorja oddelka poslovanja s prebivalstvom, ki dela tudi v koordinacijskem odboru sistema Activa, in Klemesa Nowotnyja, ki se je banki RZG na Dunaju pridružil pred petimi leti, pri nas pa je odgovoren za posel z gospodarstvom. Andreja Bešter se je nasmihala z razlogom. Prav tako znana gorenjska trojica, ki si je nazdravila na pogostitvi. Arhitekt Franc Nadižar - Šanc, ki je projektiral IC-jev dom in se podaja na zahteven ukrajinski gradbeni trg, je bil v družbi Ivana Hočevarja, direktorja Komunale Kranj, in Zmaga Geršaka, direktorja Gradbinca-Gipa, glavnega izvajalca, videti veliko bolj umetniški. Vsak bi imel povedati kako zanimivost, kako se je spreminjala Nazorjeva ulica. Le Ivan se ne strinja, da mu odslej tudi hčerka Irena dela dobro medijsko podobo.

Podobna vesela »štorija« se je godila tudi za vogalom, kjer so meščanom na stežaj odpirali vrata v sodobni in lepi optiki. Direktor podjetja Planet Tihomir Krstić, svojo podjetno pot od optika do poslovneža je pričel v prvi slovenski zasebni optiki Zajc v Ljubljani, je kot »promija« povabil Andreja Šifrerja. Ali se je šarmantni Stražiščan spraševal, kdaj je zadnjič kakšno stvar naredil prvič, ko se je k zdravnici usedel na oftamološki pregled, ne vem. Tudi o ugotovljeni dioptriji nisva govorila. Morda pa nastane kak song na temo »moja okulistka«, haha. Bolj od skrbi kot od zadovoljstva pa se je nasmihala pomočnica Tihomirja Krstića, čedna črnolasa Biserka Anterič, ki se je posla učila v kozmetično-drogerijski branži. Podjetje Janus v Kranju pa je pred desetimi meseci z optiko Clarus zamenjala včasih najlepša Dolenjka v Kranju, Viktorija Strajner. Pred devetimi leti skoraj misica, diplomirala je na gorenjski Sorboni, je očitno v Clarusu zelo zadovoljna, saj je bila na odprtju videti mična kot kak Guccijev model. Na vsak način privlačna in opažena. Ja, očalca ji pašejo, ni kaj. Razlog za veselje v hiši, imenovani IC Dom, sta brez dvoma imela oba partnerja v poslu. Še sploh nekaj mlajši Andrej Čeč, ki je v družbi družine, sorodnikov in prijateljev že drugič proslavil okrogla abrahamova leta. Prvič visoko v letalu na poti na dopust, drugič pred dnevi v »neimenovanem« gostišču, kjer mu je šef Ivan Marjek čestital s pomenljivim darilom. S sliko Muri al mare Valentina Omana. Ker se ve, da je morje Andrejeva strast in užitek. Brez tega je tudi v poslu dolgčas. Saj veste tisto, da za vsakem uspešnim dedcem stoji ženska. Andrej svojo Polono kliče Pika, Ivan pa Marijo Mici. Raje kot o poslu smo govorili o rdeči in beli Carolini. In praznovali. Saj veste tudi to, kako lepo je, če dobro vino pospremi praznik.