Črno je bilo nobel

Z razstavo Črna noša, ki so jo včeraj zvečer odprli v Galeriji Veronika so se v Kamniku začeli 37. Dnevi narodnih noš. Da "črna noša" le ni tako črna, kot se na prvi pogled zdi, med drugim izvemo na razstavi avtorice Jasne Paladin.

Lani ste k Dnevom narodnih noš prispevali z razstavo Poglejmo, kaj je spodaj, o ženskem spodnjem perilu nekoč, tokrat pa se lotevate tako imenovane »črne noše«, kot da se ne morete ločiti od raziskovanja oblačilne kulture?

»Po stroki sem etnologinja in kulturna antropologinja in sem doma v starem delu Kamnika, prav na ulici, kjer se tako rekoč pod mojim oknom tri dni vse skupaj dogaja … V Agenciji za razvoj turizma in podjetništva občine Kamnik, ki je organizator celotne prireditve že poznajo moje dosedanje delo in so me tokrat spet povabili k sodelovanju, hkrati pa se mi je projekt predstavitve črne noše zdel zanimiv in vreden temeljitejše obravnave.«

Besedi črna noša mi gresta sicer nekoliko s strahom z jezika, a vendarle se zdi, da ne gre za noše, ki bi jih nekoč ženske nosile le na pogrebih in med žalovanjem …

»Seveda ne. Črna noša ni žalna obleka, ampak je v prvi vrsti slavnostna obleka, ki so jo ženske že v drugi polovici 19. stoletja nosile ob posebnih priložnostih, kot so birma, cerkveni dogodki, društvene procesije, čitalniški tabori, zlate poroke, razne mestne svečanosti in manifestacije … Obleka v črni barvi je bila takrat zelo moderna.«

Moderna zgolj med ženskami z vrha družbene lestvice ali tudi med meščanstvom in kmečkimi ženami?

»Moda je moda, dokler jo vsi ne prevzamejo. Potem to ni več in se kot modno išče kaj novega, drugačnega. Na prvi vtis je črna noša imela poenoten oblačilni videz, podrobnejši pogled pa razkriva, da so meščanke imele obleke iz boljšega blaga, sešile so jih boljše šivilje, ki so znale lepše krojiti. Bogatejše so k oblekam dajale več dodatkov, železne sklepan'ce so zamenjali zlati … Imeti tako obleko je takrat pomenilo kar precejšnje bogastvo, zato so se obleke prenašale iz roda v rod. Res je tudi, da noša kot taka ni v celoti črna, saj je njen sestavni del bela peča, bele nogavice in še kaj …«

Kljub temu pa so bile take noše mnogo manj »pisane« od današnjih svečanih noš, ki so običajno vezane za gorenjsko narodno nošo …

»Danes se ljubitelji folklore večinoma oblačijo v gorenjsko narodno nošo, ker je bolj atraktivna, pa tudi lažje se dobi. Nasprotno je črna noša mogoče nekoliko bolj zadržana in kot pravijo, se v njej podobno tudi obnašamo.«

Kakšen koncept razstave ste pripravili?

»Na podlagi konkretne raziskave na terenu me je zanimal širši kontekst pojava črne noše od začetkov do razvoja in poenotenja noše, kar sem zaobjela v uvodnem delu razstave in vse skupaj podkrepila s starimi fotografijami. Lutke oblečene v noše v naravni velikosti natančno prikažejo, za kakšne noše gre. Posebnost je belo pokrivalo, tako imenovana peča, ki visi s stropa, zanimiva pa je tudi velika oljna slika, na kateri sta dva zlatoporočenca prav v takih nošah. Celoten projekt, postavitev razstave, oblikovanje kataloga, vabila, sem sodelovala z oblikovalko Sašo Kerkoš.«

Pri tem ste torej sodelovali z različnimi institucijami …

»Večino eksponatov so posodili v Akademski folklorni skupini France Marolt ter nekateri posamezniki. Slikovno gradivo je večinoma iz Slovenskega etnografskega muzeja, nekaj so jih posneli in zbrali domačini iz Kamnika, slika pa je iz Medobčinskega muzeja Kamnik. Zelo zanimiva izkušnja je bila tudi, ko sem obiskala kamniške »črne noše«. Gospe so me naučile marsikaj zanimivega. Zanimalo me je, kakšen odnos imajo ženske do noše, oziroma kako potekajo priprave na sam dogodek. Sicer pa velja pripisati precej zaslug Bojanu Knificu, pobudniku za razstavo in za vso strokovno pomoč, sodelovala pa sem tudi z Janjo Žagar iz Slovenskega etnografskega muzeja.«

Razstava bi bila zanimiva tudi za druge slovenske kraje …

»Vsekakor, saj vsebina ni vezan le na Kamnik. V Galeriji Veronika bo na ogled do 20. septembra, ta vikend po cel dan, kasneje pa med 9. in 12. uro in 16. in 20. uro. Razstavo pa spremlja tudi katalog, ki je prikazano na razstavi predstavljeno še v širši obliki.«