Razpustil bi parlament

Artur Štern, doktor bioloških znanosti, magister medicinskih ved s področja biokemije, doktor veterinarske medicine, bolj poznan kot publicist, kolumnist, moderator literarnih večerov in prireditev, je napovedal kandidaturo za predsednika države.

Ste veterinar, magister medicinskih ved, doktor biologije … Ste kdaj delali v svojem poklicu na naravoslovnem področju, saj vas javnost bolj pozna kot samostojnega kulturnega delavca?

»Po poklicu sem veterinar, na medicinskem faksu sem zagovarjal magistrsko nalogo, v kateri sem se ukvarjal z genetiko in reprodukcijo lipicancev, doktoriral iz biologije. Na področju naravoslovja sem delal kot pedagog na biotehniški fakulteti, bil sem asistent in sem tri leta predaval.«

Kako da ste se usmerili na drugo področje zunaj naravoslovnih znanosti?

»Na fakulteti so me poskušali precej grdo jemati. Bil sem najboljši študent, veliko sem obetal, tam pa so mi želeli zaradi tega preprečiti, da bi prosperiral. V takih okoliščinah potem nisem več hotel delati. Poleg tega so mi nagajali tudi pri napredovanju, tako da sem se selil z enega področja na drugega, z drugega na tretjega, s tretjega pa sem potem odšel povsem ven iz naravoslovja. Svoje naravoslovno znanje sem nadgradil s področjem filozofije, psihologije, sociologije in vse to začel povezovati med seboj in združevati zlasti na področju altruizma, kjer se te vede lahko vse med seboj prepletajo. Potem sem to še literarno opremil, kjer se izražam zelo sproščeno, kot tudi sicer v življenju. Ob tem sem ustvaril nekakšno vedo, metabiologijo, ki združuje biologijo, filozofijo, sociologijo, evolucijsko psihologijo, pojavlja pa se v formi literature, zelo sočne in duhovite. To je novost, kakor se kot novost pojavljam na političnem področju, kjer sem prehiter za svoj čas.«

Poznamo vas kot esejista, kolumnista, moderatorja javnih pogovorov, pisatelja. S čim se še ukvarjate?

»Vse to delam honorarno, če me kdo pokliče in mi naroči. Če pa ne, pa tudi prav. Denarja imam zadosti, zato se nikomur ne ponujam.«

Od česa živite?

»Ukvarjam se z različnimi dejavnostmi, razen s prostitucijo in kriminalom ter trgovino, sicer pa delujem na področju funkcioniranja, kot so pogovori, pisanja in še kaj. Ravnokar pripravljam za izdajo dve knjigi. Mojih pet romanov, ki sem jih napisal, bo zbranih v eno debelo knjigo, ki bo izšla v kratkem, čez dva meseca pa izide zbirka mojih kolumn. V Vrabčah na Krasu imam tudi trdnjavo, opremljeno za gostinske namene, v njej so galerija, plesišče, kar hočete, tam lahko delamo kino in gledališke predstave. Zraven je tudi senik, kjer lahko ljudje prenočujejo. Tam se družim z ljudmi, svojimi prijatelji in vsemi, ki to hočejo postati. Po načelu »služba je družba« v teh krogih nastajajo tudi dogovori za najem trdnjave. To je poleg drugih stvari moj vir preživljanja.«

Z Gorenjsko ste bili dlje časa povezani prek Radia Kranj, kjer ste imeli pogovorne oddaje. Kakšne vtise imate iz tistega obdobja?

»Tri leta sem imel na kranjskem radiu oddaje, v kateri sem gostil zanimive sogovornike. Eden zadnjih gostov je bil sedaj že pokojni smučar Tomaž Cerkovnik. Prvo leto sem delal tematske oddaje, nato pa oddaje z gosti, ki so bili center pozornosti. Nastalo je kakih osemdeset oddaj. Na to obdobje imam lepe spomine, ljudje so prijazni, nobenih problemov ni bilo. Žal potem nisem več dobil sponzorjev, od katerih je bilo odvisno življenje moje oddaje, in stvar je usahnila.«

Sedaj se najbrž v največji meri ukvarjate z zbiranjem podpisov podpore za predsedniško kandidaturo. Kako uspešni ste pri tem početju?

»Med menoj in štabom se je ta čas nekaj zgodilo, zato bomo sedaj o tem molčali, pozneje pa bomo še videli. Medtem imam namen narediti še pritisk na poslance, da bi poleg podpisov volivcev pridobil tudi njihove.«

Zakaj ste sploh kandidirali, koliko možnosti sploh imate ob politično mnogo prepoznavnejših tekmecih?

»Če bi ljudje poslušali, kar govorim, bi zmagal. Tako pa žal poslušajo druge stvari, zakaj sem si razbil nos, zakaj se je neka ženska slekla … Ljudje hodijo na volišča in volijo človeka neke politične stranke, ti niso odprtega tipa in nikoli ne bodo. Taki ljudje, ki štrlimo ven, ki hočemo narediti nekaj več, ki hočemo spreminjati svet, zelo redko dobimo možnost, da se pojavimo na tej sceni do te mere, da bi lahko nekaj naredili. Taki so bili Ghandi, Martin Luther King … in še nekaj jih je bilo, pa še tiste so postrelili.«

Ste se kdaj prej že ukvarjali s politiko?

»No, s politiko se tudi sedaj ne ukvarjam. Politiko bi zreduciral na čim manjšo mero, parlament bi ukinil, naredil bi neko telo, ki bi mu vladali modreci, torej ljudje, ki so se na širšem področju izkazali kot res modri. Tako pa v parlamentu sedijo ljudje, ki se grebejo za svoje stolčke in pozicije in hočejo štiri leta vladati, potem pa jih ljudje spet volijo. To ne gre. Če bi bile volitve enkrat na leto, bi bili parlamentarci bolj odvisni od volje ljudstva.«

V vašem volilnem programu, ki je sicer precej socialno naravnan, zbuja pozornost misel o notranjem osvobajanju od potrošniške miselnosti in deloholizma. Kako si to predstavljate?

»O tem se je treba pogovarjati, da bi ljudje doumeli, da to nikamor ne pelje in da konec koncev nikoli nič nimaš. Spoznati, da delaš, ko je pač treba delati, ko uživaš, pa uživaš.«

Je v teh časih to sploh mogoče?

»Je, sam sem najboljši primer, da se to da.«

Zavzemate se za popolno ukinitev kadilstva, po drugi strani pa ste za legalizacijo marihuane. Kako utemeljujete to precej provokativno točke vašega volilnega programa?

»Kajenje je škodljivo in izrazito antipatično, zlasti za tiste, ki smo ga deležni v pasivni obliki. Razen tega smrdi in je moteče. Za marihuano pa je dokazano, da ima zdravilne učinke. Z njo se sicer lahko tudi zasvojiš, ampak zasvojiš se lahko z vsako stvarjo, tudi s kavo in sladkarijami. Marihuana s svojimi učinkovinami vsaj pomirja, ima več koristnih sestavin, se medtem ko kajenje nima nobenega, razen da škoduje osebku in onesnažuje okolico. Zato se zavzemam za popolno ukinitev kajenja, pri marihuani pa za njeno legalizacijo in dovolitev njene zmerne, zdrave rabe.«

Zavzemate se tudi za legalizacijo prostitucije?

»Prostitucija je luštna zadevščina, vedno je bila prisotna in vedno bo in če ni legalizirana, potem za njo stojijo kriminal, nasilje, trgovina z belim blagom. Če je stvar legalizirana, ni problemov. Poleg tega je čisto lepo, če ženski (ali moškemu) pustimo prosto izbiro, da to počnejo.«

Še pred volitvami vselej zelo aktualno politično vprašanje: kakšen odnos imate do vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško?

»Odprl bi vprašanje meje na Mirni, potem pa bi sosedje že malo bolj razmišljali in bi kar dali mir v Piranskem zalivu. To stališče je malo za šalo malo zares, radikalno in hkrati hudomušno.«