Homanova hiša spet sije

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / četrtek, 30. avgust 2007 / 06:00

To je dejal eden od Ločanov, potem ko so po štirih mesecih obnove pročelja ene najlepših hiš v starem mestnem jedru odstrli ponjave in novo lice Homanove hiše pokazali mestu.

Škofja Loka - O tem, kako je potekala obnova, koliko je veljala in kakšne načrte ima še s Homanovo hišo, smo se pogovarjali z njenim lastnikom. Damijan Ambrožič, sicer podjetnik iz Kranja, je Homanovo hišo kupil leta 1994 od družine Homan, ki jo je dobila vrnjeno v denacionalizacijskem postopku.

Od tedaj je bila hiša najbrž že večkrat deležna obnove?

»Res smo Homanovo hišo že leta 1995 začeli obnavljati. Najprej je bila potrebna protipotresna konsolidacija, kajti hiša se je pogrezala navznoter, potrebna je bila utrditev plošč, leta 2001 smo menjali še streho in ostrešje. Letos aprila pa smo se lotili obnove fasade, še prej pa smo zamenjali ves napušč. Pri obnovi fasade smo po nasvetu restavratorskega centra ubrali nov pristop, ki pri obnovi starih hiš skuša v celoti ohraniti originalni omet in uporabljati naravne materiale. Zaščitni omet smo uporabili le v pritličju, kjer stavba vleče nase vlago, zgornji del hiše pa je v celoti naraven.«

Koliko je stala obnova pročelja te skoraj šeststo let stare stavbe?

»Homanova hiša izhaja iz leta 1472, po potresu leta 1511 je bila nadzidana in znova obnovljena. Hiša je bila skozi vsa stoletja povezana z gostinstvom, pekarstvom in bančništvom. Sedanja obnova, pri kateri se je pokazalo nekaj prvotno nepredvidenih del, pa je veljala 66 tisoč evrov. Prijavili smo se na razpis ministrstva za kulturo (pravzaprav smo že od leta 1997 kandidirali na vseh državnih razpisih) in država je k obnovi prispevala 27 tisoč evrov.«

Obnovljeno pa ni le pročelje, pač pa je nekaj novega tudi v ponudbi hiše?

»Homanova hiša je najbolj znana po kavarni in slaščičarni, pod našo streho so poleg tega tudi trije trgovski lokali, v prvem nadstropju pa je bila v preteklosti tudi restavracija. Z obnovo hiše bomo obnovili tudi gostinsko ponudbo in gostom ponudili tipično slovensko kuhinjo, tako po opremi kot po ponudbi jedi. Odprtje obnovljene hiše in nove gostilne bomo 31. avgusta zaznamovali s kulturnim in glasbenim večerom. V prihodnjih letih pa bi radi v drugem nadstropju in v mansardi, kjer je še okoli 350 kvadratnih metrov površine, uredili manjši mestni hotel. Takšna ponudba bi bila ustrezna glede na sedanjo infrastrukturo in razpoložljivi prostor.«

Kdaj se bo to zgodilo?

»Glede na to, da Homanovo hišo obnavljamo postopno, po petletkah, najverjetneje enkrat v prihodnjih petih letih.«

Kako vam ob umirajočem mestnem jedru uspe obdržati goste, da radi prihajajo v kavarno in slaščičarno in se družijo pod Homanovo lipo?

»Mesto bi se moralo truditi, da bi v mestnem jedru obdržalo sedeže institucij, kot sta denimo občina in upravna enota, saj potem ljudje prihajajo in ostajajo v mestu. V Škofji Loki je to uspelo. Sicer pa je za Škofjo Loko specifično, da v središču nima trgovin, razen nekaj manjših. Ko bodo te zrasle na obrobju mesta, se je bati, da bodo mestu odtegnile še več ljudi. Določene ustanove morajo ostati v mestu in to je zagotovilo, da živijo tudi gostinski lokali, kakršen je naš. Sicer pa se najemnik lokala tudi sam trudi, da se tu dogajajo različne prireditve in tudi na ta način skušamo mesto obdržati živo.«