Klimakterične težave pestijo polovico žensk

Besedilo: Katarina Podnar
četrtek, 30. avgust 2007 / 06:00

Ko se po dinamični puberteti telo ženske v drugo dramatično spremeni, slednja vstopa v menopavzo, katere prvi znaki se lahko začnejo že kmalu po štiridesetem letu starosti. Pogovor z dr. Lucijo Dežman Vrabič, specialistko ginekologije.

»Čeprav menopavza kar 50 odstotkom žensk prinaša težave, ni potrebno, da na to obdobje gledamo negativno, ampak izkoristimo prihajajoči čas sprememb, da se obrnemo same vase,« pravi dr. Lucija Dežman Vrabič, specialistka ginekologije in porodništva iz Zdravstvenega doma Tržič.

Torej je potrebno razumeti, kaj se v času menopavze dogaja v ženskem telesu in duši?

»Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske in v razvitem svetu nastopi okrog petdesetega leta starosti. Klimakterične težave se pokažejo že nekaj let prej, trajajo pa lahko celo desetletje in več. V tem obdobju se začnemo zavedati sprememb v sebi, ne samo na telesnem, ampak tudi čustvenem nivoju. Naše dojemanje in doživljanje življenja se spremeni. Popolna predanost družini, ki je tipična za rodno dobo, na neki način postane drugotnega pomena, saj obrnemo pogled iz družine spet nase in začnemo delati inventuro svojega življenja. Moje pacientke se soočajo s čustvenimi spremembami, ki jim narekujejo drugačno vedenje, kar močno občuti njihova okolica. Prav zaradi nerazumevanja dogodkov, v katere so vpete ženske v menopavzi, je mnogo zakonov v krizi. Zato je partnerjeva opora, razumevanje okoliščin izrednega pomena, da se ohrani pristni partnerski odnos.«

Prve klimakterične težave lahko nastopijo tudi več let pred menopavzo. Kako jih zdravite?

»Prve težave se res lahko pokažejo že zelo zgodaj. Nekatere ženske se pritožujejo zaradi klimakteričnih znakov ali motenj menstrualnega ciklusa, kar je oboje zgodnja posledica pomanjkanja delovanja spolnih hormonov, že kmalu po štiridesetem letu. Vsaka ima drugačne težave, nekatere tudi več hkrati, a najbolj pogosto jih mučijo valunge - vročinski valovi, nespečnost, razdražljivost, brezvoljnost ali motnje menstrualnega ciklusa. Menstruacije postanejo neredne. Pozorni moramo biti na dolgotrajne, močne krvavitve, ki lahko vodijo v slabokrvnost. Včasih je bila za ženske s hudimi klimakteričnimi težavami edina rešitev operativna odstranitev maternice, danes pa smo izjemno učinkoviti s hormonsko nadomestnim zdravljenjem. To zdravljenje je kratkotrajno, nekajmesečno. Stanje se izboljša, ciklus se normalizira. Ob ponovitvi istih težav pa lahko zdravljenje spet uvedemo in tudi podaljšamo.«

V medijih zasledimo, da hormonska nadomestna terapija povečuje tveganje za raka na dojkah.

»Novice, ki jih v zvezi s hormonskim nadomestnim zdravljenjem in rakom na dojkah zasledimo v različnih medijih, so večinoma bombastične, saj take vsebine dokazano pritegnejo največ pozornosti publike. Rak na dojkah je že tema, ki se nas, žensk, vedno dotakne. Raziskave sicer navajajo različne podatke, vendar so potrdile varno uporabo hormonskega zdravljenja za pet let, v nekaterih primerih pa se odločimo tudi za podaljšanje. Pri daljšem zdravljenju opisujejo rahlo povečanje tveganja za raka na dojkah, vendar ni natančnih podatkov, za katere oblike hormonskega zdravljenja to velja. Vemo, da imamo različna zdravila, od čistega hormona estrogena do kombinacije dveh hormonov.

Prav pri predpisovanju hormonskega zdravljenja je dosežena največja možna varnost že z izbiro prave pacientke. Predpisujemo ga izključno specialisti ginekologi, ki ocenimo zdravstveno stanje ženske in dejavnike tveganja za različna obolenja. Na teh temeljih pretehtamo koristi in možno škodo hormonskega zdravljenja. Nujno je tudi vedeti, da so povzročitelji raka na dojkah številni, nekateri že sami lahko povzročijo bolezen, drugi le, če jih deluje več skupaj. Dodobra poznamo le nekatere. Manj znani dejavniki so denimo visoko beljakovinska hrana živalskega izvora, določeni analgetiki in kajenje.«

Kakšne so vaše izkušnje z nadomestno hormonsko terapijo?

»Vsako žensko obravnavam individualno. Pred uvedbo hormonske terapije je nujno opraviti nekaj dodatnih preiskav. Ena med njimi je pregled in slikanje dojk - mamografija, s katero izključimo rakavo obolenje. Tudi ob normalnem mamografskem izvidu, a ob povečanem tveganju za raka na dojkah ženski hormonsko zdravljenje odsvetujem, predstavim pa ji druge možnosti za lajšanje klimakteričnih težav. Preventivna mamografija je danes omogočena vsem, ki so stare 50 let in več, škoda pa je, da ne tudi mlajšim ženskam. Rak na dojkah med njimi ni nobena redkost, vemo pa, da kljub rednemu samopregledovanju dojk ali rednemu pregledovanju dojk s strani izkušenega pregledovalca - usposobljenega zdravnika, najmanjših novotvorb ne uspemo odkriti. Te lahko pravočasno odkrije samo mamografija ali ultrazvočni pregled.«

Kako zdravite srednjeročne in dolgoročne posledice menopavze?

»Ko se pojavijo težave s sečili ali pogosta nožnična vnetja, priporočamo lokalno zdravljenje v obliki svečk, krem ali tabletk. Ta zdravila vsebujejo majhne odmerke hormona estrogena, ki deluje izključno lokalno – v nožnici in mehurju, ne povzroča pa drugih neželenih učinkov. Ženske rade posegajo po vaginalnih tabletkah, saj je njihova uporaba enostavna in higienična. Pri dolgoročnih posledicah menopavze oziroma pomanjkanja estrogena, osteoporozi in obolenju srca in ožilja, pa velja pravilo: bolje preprečevati kot zdraviti. Ob že razvitih obolenjih so možnosti zdravljenja omejene, z ustrezno preventivo pa dosegamo izjemne rezultate.«

Priporočate tudi druge načine zdravljenja?

»Na zadnjem mednarodnem kongresu o menopavzi v Amsterdamu junija letos je italijanski kolega povedal misel, s katero se strinjam: »Ženske z različnimi težavami in stanji zahtevajo različno obravnavo. Dolžni smo jim svetovati in jim dati možnost izbire, čeprav so bolj naklonjene drugim, komplementarnim oblikam zdravljenja oziroma odklanjajo hormonsko zdravljenje. Škoda je, če ženske niso seznanjene z vsemi oblikami, s katerimi si lahko lajšajo težave.« Veliko žensk se v tem obdobju odloči, da je menopavza čas, ko morajo narediti nekaj tudi in predvsem zase. Za svoje pacientke si vzamem čas in jim prisluhnem. Predlagam jim spremembo življenjskega stila, kar vključuje tako opustitev razvad, ustrezno prehrano, zadosti gibanja in pozitivno mišljenje. Ne bi verjeli, kakšne koristi imajo ženske že samo od pol ure hitre hoje na dan. Ne samo, da se psihično in fizično bolje počutijo, tudi klimakterične težave so blažje, zmanjšajo pa se tudi konkretne težave z visokim pritiskom in povišanim holesterolom.«

Pomaga tudi sprememba prehrane?

»Prehrana v tem obdobju je pomembna, saj ženska v klimakteričnem obdobju potrebuje spremenjen prehranski režim. Ni dovolj le bogata hrana z vlakninami, brez koncentriranih ogljikovih hidratov, kot so bela moka, oluščeni riž, sladkor … Hrana naj vsebuje živila, ki so bogata s fitoestrogeni, ki imajo zgolj koristne estrogenove učinke. Taka živila so lan, rž in otrobi. Priporočam tudi gensko nepredelano sojo in sojine izdelke. Dovolj je že en obrok na dan, pa dobimo priporočeno količino fitoestrogenov. Če pa se ne želimo ukvarjati z drugačno kuho, so nam na razpolago prehranski dodatki ter naravno zdravilo iz rastline grozdnate svetilke. Učinkovito je v kar 85 odstotkih primerov. Pomaga predvsem pri lajšanju čustvenih in duševnih klimakteričnih težav: nespečnosti, nervozi, tesnobnosti, učinkovito pa je tudi pri blažitvi vročinskih valov. Odločitev za zdrav način življenja je odločitev zase. Mar ni menopavza, po kateri ženski preostane še približno tretjina življenja, res skrajni čas za tako odločitev?«