Praznično za osemsto let v Hotemažah

V nedeljo so Hotemažah proslavili 800-letnico prve omembe vasi, ki pa je verjetno starejša, iz časov starih Slovanov.

Hotemaže – Pred osemsto leti, leta 1207 je bila na sedežu andeških grofov na gradu v Kamniku na pergamentnem listu spisana pogodba, s katero je istrski mejni grof Henrik naznanil, da so vetrinjskemu opatu Konradu in cistercijanskemu samostanu za 33 mark prodali tri kmetije s pašniki, gozdovi, vodami in drugimi pritiklinami zraven Preddvora v današnjem Bregu ob Kokri. Hkrati je vitez Vulfing, podložnik Gebharda iz Kokre, prodal vetrinjskemu samostanu še tri kmetije. Kje so bile te kmetije, ni bilo določeno. Pomembno je, da je za pravno veljavnost pogodbe jamčilo enajst prič, med katerimi se na šestem mestu pojavlja Wolhardus iz Hotemaž (Wolhardus de Chotmosach). To je bila prva omemba Hotemaž, ki so najverjetneje nastale že v dobi priseljevanja Starih Slovanov, saj ime vasi spominja na karantanskega kneza Hotimirja, leta 1938 pa so našli dva skeleta, vendar stroka o njih ni bila obveščena.

Vaška skupnost Hotemaže je s pomočjo občine Šenčur (šenčurski župan Miro Kozelj je iz Hotemaž – op. p.) v nedeljo, 26. avgusta, počastila spomin na prvo omembo vasi. Poleg domačinov, krajanov sosednjih vasi in župana Šenčurja Mira Kozelja sta se slavja udeležila tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik in poslanec v državnem zboru Branko Grims. Najprej je bila maša, ki jo je v cerkvi sv. Urha daroval domačin Franci Šenk skupaj s sobrati Urbanom Kokaljem, kanonikom Vinkom Prestorjem in Janezom Vilfanom. Izdali so brošuro z opisom njene zgodovine, avtorji besedila, fotografij in risb so Jure Volčjak, Andrej Aljančič, Jože Berčič in Andreja Aljančič Povirk, uporabili pa so tudi gradivo iz arhivov v Celovcu in Ljubljani. Številne obiskovalce nedeljske proslave so domači igralci vseh starosti navdušili z igro Hotemaže skozi čas. Na osnovi raziskave Jureta Volčjaka o zgodovini vasi je scenarij zanjo napisal Andrej Aljančič, režirala pa jo je Zdenka Čebulj. Domačini so poskrbeli, da v nedeljo iz Hotemaž nihče ni odhajal nit lačen niti žejen.