Kdaj spomenik železarjem

Besedilo: Dušan Thaler (v imenu iniciativnega odbora)
ponedeljek, 27. avgust 2007 / 06:00

Resda ni kaka nujnost ali pogoj za preživetje Jesenic, a se stvari vse že predolgo vlečejo.

Na iniciativo Dušana Thalerja so častni občani občine Jesenice, prof. dr. Jože Mencinger, dr. Božidar Brudar, že pokojni Anton Arh, dramski in filmski igralec Miha Baloh, prof. Bratko Škrlj, predlagali občinskemu svetu občine Jesenice, da naj mesto Jesenice na rondoju postavi spominsko znamenje železarjem in več stoletnemu železarstvu v našem kraju.

Na 34. seji občinskega sveta, v prejšnjem mandatu, je bil marca 2006 sprejet predlog častnih občanov občine Jesenice, na podlagi katerega je bil imenovan Iniciativni odbor za postavitev obeležja. V odbor so bili imenovani občani občine Jesenice, Boris Bregant kot župan občine, glavni direktor Acronija prof. dr. Vasilij Prešern, akademski slikar Roman Savinšek, Tomaž Tom Mencinger kot predsednik Sveta KS Sava ter predlagatelj Dušan Thaler.

Za razumevanje tega predloga je treba poseči nekoliko nazaj. Kot že rečeno, so častni občani predlagali, naj se v doglednem času postavi spomenik železarjem in železarstvu, s čimer bi se oddolžili generacijam jeseniških železarjev, ki so celo stoletje vplivale na življenje in delo Jeseničanov in okoličanov od Jesenic do Kranjske Gore pa do Radovljice in Bohinja. Motiv je bil dokaj preprost. Jesenice so se v zadnjem desetletju vsebinsko spremenile. Železarne praktično ni več, umaknila se je v zgodovino, čeprav je stoletje hranila in vzdrževala več tisoč družin, saj je v največji ekspanziji železarstva zaposlovala okoli 6500 do 7000 delavcev. V zahvalo in poklon delavstvu naj bi (tak je predlog) na »rondoju« blizu sedanje občinske stavbe postavili spomenik plavžarja, ki v ponvico lovi tekoče železo za preizkus njegove kvalitete.

Občinski možje so predlog sprejeli, imenovali omenjeni odbor, potem pa je (kljub nekajkratni intervenciji pri obeh županih) stvar obstala.

Od imenovanja Iniciativnega odbora je preteklo že veliko Save, seveda razumem, da tak spomenik ni nekaka neodložljiva nuja ali celo pogoj za preživetje Jesenic, pa vendar ni časa na pretek. Iz prakse vem, da prav zaradi tega taka usoda doleti nemalo sklepov, ki niso izrazito preživetvenega pomena. Pa vendar mislim, da je moja moralna dolžnost, da to idejo speljem do konca. Pozivam vse odgovorne na Občini, da stvar oživijo, ne glede na težave, ki jih bodo spremljale. Naj vam bo spodbuda Gregorčičeva misel:

»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,

kar more, to mož je storiti dolžan!

Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi!«.

(Življenje in praznik)