Bile so le sanje

Sprehajala sem se med hišami in kar naenkrat sem se znašla pred hišo svoje prijateljice Anje. Anja ima sestrico Mašo. Stara je dva meseca. Ima kratke rjave laske, modre oči, majhne rokice in prstke. Ko sem jo zagledala, sem si prvič zaželela sestrico. Ogledovala sem si njeno sobico. Stene so bile pobarvane z nežno roza barvo, okrašene z rožicami in klovni, posteljica in omare pa so bile nežno modre barve. Spet sem si zaželela sestrico. Potem sva z Anjo peljali Mašo na sprehod. Vsa ponosna sem vozila voziček in si že tretjič zaželela, da bi v vozičku ležala moja sestrica. Odpeljali sva jo domov in jo dali spat. Ko sem opazovala to malo zaspanko, kako zadovoljno vleče svojo dudko, sem si že četrtič zaželela sestrico. Kmalu sem odšla domov in kot da bi se mi uresničile vse želje, sem doma poleg svoje posteljice zagledala še tri majhne posteljice. Zelo sem se razveselila sestric. Ko pa so vse male deklice naenkrat začele jokati in kričati, sem se vsa prestrašena zbudila in ugotovila, da me kliče mama, naj pohitim, ker bom zamudila v šolo.

Oddahnila sem si in si rekla: »Oh, saj so bile samo sanje. Štiri sestrice naenkrat bi bilo kar preveč.«