Treningi gorskih tekačev

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Nasveti / torek, 21. avgust 2007 / 06:00

Konec tedna bo nad Idrijo izbirna tekma gorskih tekačev za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo na sporedu septembra v Švicarskem Ovronnazu. Tekma, na katero se ponavadi kvalificirajo tekači, ki jim je prioritetna atletska oziroma tekaška disciplina gorski tek, ki ima vse večjo veljavo v globalni atletiki. Kaj so osnovne značilnosti pri treniranju gorskega teka? Poznamo tiste gorske tekače, ki tekmujejo izključno na gorskih tekih in s tem tudi večino treninga opravijo na razgibanih planinskih stezicah. Na drugi strani pa se v gorskem teku radi preizkušajo atleti, ki sicer nastopajo tudi na atletski stezi in cestnih tekih. Vsi imajo trening zasnovan pretežno vzdržljivostno, v programu treniranja pa morajo biti vključene tudi prvine hitrostnega treninga in tipičnega gorskega treninga. Hitri tekači na atletski stezi ponavadi dobro nastopajo na kratkih položnih gorskih tekmah, kjer pride bolj do izraza hitrost kot tipična moč za premagovanje strmih klancev. Na zelo strmih klancih veliko tekačev (tudi tisti najboljši) preide iz teka v hojo, ki jo v gorsko tekaškem žargonu poimenujemo lazenje - opiranje z rokami na kolena. Kako trenirati na strmih klancih? Kombinacija klasičnega teka po razgibanem gorskem terenu, hitra hoja s palicami ter morda še kolesarjenje kot nadomestni trening so sredstva treninga, ki so zelo na mestu za pripravo gorskega tekača. Za razvijanje hitrosti, ki jo gorski tekač vsekakor potrebuje, pa bodo zelo primerni teki s spremenljivo hitrostjo (fartlek teki) po naravnem, razgibanem terenu.

Kolikor poznam gorske tekače, ima vsak svoj program oziroma sistem treniranja. Točno določenega sistema treniranja, kot ga poznamo denimo za teke na atletski stezi, za gorske teke pravzaprav ni. Marsikomu ne ustrezajo hitri teki in tako tečejo bolj ali manj vse treninge v konstantnem tempu. Ti tekači so zelo dobro vzdržljivostno okrepljeni in dobro nastopajo na daljših gorskih tekih in tudi gorskih maratonih. Treba je spoznati svoje telesne sposobnosti in temu primerno tudi prilagajati sistem treniranja. Gre za tek v naravi in tako lahko trening skonstruiramo povsem svobodno, kar počno tudi tisti najboljši tekači. Kaj je lahko nevarnega pri gorskem teku? Tipičnih poškodb, ki bi nastale izključno zaradi teka navkreber, ponavadi ni. Do poškodb pa hitreje pride pri spustih, ki so lahko nevarni zaradi večje hitrosti in neravne podlage (korenine, skale, jarki), kjer smo bolj izpostavljeni poškodbam gležnja (zvini) in odrgninam v primeru padca. Zatorej ne bo odveč tudi občasni trening spusta po blagih strminah navzdol. Tehnika teka se pri spustih nekoliko spremeni. Občasno je treba z nogami zavirati, pa tudi roke dajejo ritem in koordinacijo gibanju. Zelo previden je treba biti na skalnatih poteh, kjer je včasih treba kar poskakovati po terenu in ves čas loviti ravnotežje.