Darko Krajnc (Foto: Tina Dokl)

Predsednik je glas ljudstva

Dvaintridesetletni diplomirani socialni delavec in skorajšnji magister družbenih ved, predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc, je eden od kandidatov za predsednika države.

Pooblastila predsednika so resda omejena na vsega osem funkcij, a bistvena njegova vloga je neformalna, ključna je njegova pojava predsednika kot človeka, ki je blizu ljudem.

Kaj vas je motiviralo, da tako rekoč na začetku svoje politične kariere »naskakujete« položaj predsednika, ki ga politiki običajno načrtujejo za vrh (ali konec) svoje politične poti?

»To ni začetek moje politične kariere, začela se je že pred kakimi desetimi leti, ko so me kolegi na fakulteti nagovorili, naj bi bil predstavnik študentskega doma. Kasneje sem bil minister za socialo in zdravstvo v študentski vladi, potem predsednik Študentske organizacije Slovenije, od tam me je pot zanesla v Stranko mladih Slovenije, kjer sem dve leti in pol predsednik. Že drugi mandat sem občinski svetnik v občini Šentilj, bil pa sem tudi kandidat na državnozborskih volitvah, tako da v politiki nisem kak začetnik. Predstava o predsedniku države kot starejšem gospodu na koncu politične kariere ali celo življenjskih moči, jemlje čar in energijo tej funkciji. Sem tisti, ki lahko tej funkciji prispeva več energije, svežine, dinamike, tudi moja mladost je prednost in ne ovira, prav tako mladost ni povezana neposredno z izkušnjami: nekdo si jih lahko v desetletju nabere več kot drugi v dvajsetih ali petdesetih letih.«

 

Kako ocenjujete svoje možnosti v predsedniški tekmi s politično veliko bolj prepoznavnimi kandidati?

»Mislim, da sodim v prvo polovico, kaj več napovedovati vnaprej pa bi bilo nehvaležno. Prav bi bilo, da bi imeli vsi tisti, ki v javnosti ne veljamo za favorite, v medijih enako možnost nastopati in se predstavljati sodržavljanom, kot jo imajo trije najbolj prepoznavni kandidati. Če bo tu veljala enakopravnost za vse, verjamem, da lahko marsikoga prepričam ravno s svojo neobremenjenostjo. V dvajsetih letih enih in istih obrazov, enih in istih načinov politike predstavljam nov, svež veter v politiki. Menim, da se daje prevelika pozornost prvim trem kandidatom. Ti pa so politiki starega kova, birokrati, pri katerih že umetno potencirajo njihovo favoriziranje, sedaj že celo s pozornostjo bivših predsednikov. Mislim, da to ni demokracija. Demokracija zame pomeni enakost možnosti in tu bi morali vsi drugi kandidati imeti več možnosti. Sicer pa do sedaj še nismo intenzivno začeli kampanje (uradna se tako ali tako še ni začela). Drugo pa je, kako so bili moji dogodki javno opaženi. Velikokrat so se mediji spotaknili ob to, da SMS pač ni parlamentarna stranka, kar se mi zdi zgrešeno. Kot predsednik zunajparlamentarne stranke sem denimo pisal predsedniku države javno pismo, ki ni bilo nikjer objavljeno. Kdove, če bi pisal kot državljan, ali ne bi bilo deležno več pozornosti. To je tudi eden od razlogov, zakaj kandidiram. V to kampanjo želim vnesti razpravo, ki se bo ukvarjala z resnimi življenjskimi temami, ne pa že spet kot v vseh preteklih dvajsetih letih z mejo s Hrvaško.«

 

Kandidirate na enak način kot protikandidati, z zbiranjem podpisov?

»Da, stranka mladih je moj predlagatelj, potreboval bom še tri tisoč podpisov, 20. avgusta se postopek zbiranja podpisov začne. Verjamem, da jih bom zbral v krajšem času kot drugi kandidati in s tem dokazal, da sem resen kandidat in da bom res kandidiral.«

 

Ste že potipali svoj teren, katera je vaša ciljna skupina?

»V tem času sem se ukvarjal tudi s magistrsko nalogo in jo moral zaključiti (septembra imam zagovor), zato kampanja ni bila tako intenzivna, kot bi bila sicer. Usmerjena pa bo k vsem ciljnim populacijam, posebej pa še h generaciji mladih. Želim namreč izpostaviti probleme mladih, njihovo osamosvajanje, problem nastopa službe, dostopnosti do stanovanj, do kreditov, tudi dostopa do vrtcev, usklajenost družinskega in delovnega življenja. Zavzemam se tudi za odgovoren odnos do okolja. Sem za gospodarski razvoj, a ne v škodo okolja in kakovosti življenja posameznikov. Kakovost življenja je ena tistih stvari, ki jih želim poudarjati. O tem je treba govoriti, saj več kot dve tretjini ljudi zaslužita podpovprečno plačo, pri čemer so cene domala na ravni Evropske unije, plače pa veliko pod njo. To so stvari, o katerih mora tudi predsednik odpirati razprave, predvsem pa tudi o vseh zakonskih spremembah, ki zadevajo življenje ljudi. Pooblastila predsednika so resda omejena na vsega osem funkcij, a bistvena njegova vloga je neformalna, ključna je njegova pojava predsednika kot človeka, ki je blizu ljudem. Nekdo, ki je izvoljen neposredno, je tako rekoč glas ljudstva, zato mora imeti težo in možnost, da nekatere stvari izpelje, ne glede na to ali se vlada z njim strinja ali ne.«

 

Kako bi vi reševali konflikt, ki je letos nastal med vlado in predsednikom?

»Tak konflikt obstaja na podlagi vseh preteklih dogodkov, ki delijo Slovenijo. Kot kandidat bi jih želel preseči. Mislim, da je konflikt velikokrat potreben za napredovanje, in prav je, da se soočijo različna mnenja, vendar pa je treba najti kompromis in ne trmasto do konca vztrajati vsak na svoji strani. O teh stvareh je morda smiselno, da na koncu presodi celo ljudstvo. Državljani so v državljanske pobude premalo vključeni, referendumi so omejeni, sicer pa obstajajo tudi drugačne možnosti, denimo javnomnenjske raziskave, s katerimi se da priti do razmeroma verodostojnih rezultatov. Dostikrat se na ta način išče mnenje ljudi, pa se ga velikokrat ne upošteva.«

 

 

Kako se boste približali svojim volivcem? Kakšni so sedaj odzivi na vašo kandidaturo?

»Glavni »pohod« se začenja okrog 20. avgusta, ko se bodo začeli zbirati podpisi podpore. Že sedaj se udeležujem prireditev in sem veliko na terenu z našimi lokalnimi odbori in z drugimi ljudmi, ki niso člani stranke. Imamo dober odziv, zbiranje podpisov pa bo prvi pokazatelj, kakšna je moja teža. Zato se bom potrudil, da motiviram tiste, ki me podpirajo, naj čim prej oddajo svoj podpis zame. Moja ciljna skupina so večidel mladi in mlade družine, pa tudi vsi tisti, ki jih skrbi za generacijo za nami, ki jih skrbi odnos do okolja, ki se zavedajo, da so nekatere stvari osnova (denimo pitna voda, čist zrak in druge dobrine, ki naj jih zapustimo svojim zanamcem), da nas tudi vse bolj greje sonce in se sprašujemo, kaj bo z našimi otroki čez dvajset let ob vseh teh klimatskih spremembah. V tem času nas bo obiskala tudi predsednica evropskih zelenih, kjer je naša stranka članica, in tudi sam imam funkcijo v zelenem dialogu vzhod–zahod.«

 

V svojem volilnem programu omenjate skrb za »malega človeka«. Je vaš socialni čut pripisati tudi vašemu otroštvu, ki ste ga preživeli v rejništvu?

»Rojen sem v Mariboru, odraščal sem na vasi v rejniški družini, kjer je še vedno moje stalno bivališče. Temu področju sem posvetil tudi veliko svojega prostovoljnega dela. Sedaj sem podpredsednik rejniškega društva Slovenije. Doštudiral sem socialno delo. Želim pokazati vsem rejencem, da tudi rejenec lahko uspe in se razvije v uspešnega posameznika, ki zna poskrbeti zase in tudi za druge. Vidi se, kdo ima čut za ljudi in za njihovo dobro, sam sem že takšen človek. Rad se družim z ljudmi in ne znam si zamišljati tega, da ne bi imel okrog sebe ljudi.«

 

Zelo odmevna je bila lani pobuda vaše stranke za brezplačne vrtce za vse otroke. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sedaj prihaja s predlogom o brezplačnem vrtcu za drugega in tretjega otroka. Kako ga ocenjujete? Bi lahko rekli, da je to uspeh vaše stranke ali morda menite, da so vam »ukradli« idejo?

»Tega smo v naši stranki že kar vajeni, saj je več akcij v preteklosti zraslo na našem zelniku, potem pa so to drugi najprej negirali, potem pa prikazali kot svojo zamisel. Tako se je denimo zgodilo s predlogom o ukinitvi vojaške dolžnosti v Sloveniji in uvedbo profesionalne vojske. Podobno je z vrtci. Pobudo smo lani predstavili v državnem zboru, kjer so se vsi strinjali, da je v Sloveniji vrtec drag, med najdražjimi v Evropi, zlasti po tem, kolikšen delež družinskega proračuna zajame. Od 20 do 30 odstotkov družinskih prihodkov namenjajo naše družine za plačilo vrtca, na Švedskem pa največ šest odstotkov družinskih prejemkov. Tu so najbolj obremenjene družine s povprečnimi plačami. Naredili smo vse izračune, jih proučili in napisali zakon, ki bi omogočil brezplačen vrtec za vse otroke, enako dostopnost pa tudi vse nadaljnje izobraževanje. Če govorimo, da je Slovenija mala država, ki nima druge moči kot znanje, bi se tudi ta investicija na dolgi rok povrnila, znebili pa bi se tudi vse nepotrebne birokracije, saj sedaj starši potrebujejo celo vrsto dokazil o svojih dohodkih in premoženjskem stanju. Vladni predlog pa pomeni še več birokracije, pogoji o tem, kdaj bi kdo imel vrtec brezplačen, pa so tudi malo čudni, saj ni prav veliko primerov, ko sta hkrati v vrtcu po dva ali trije otroci. Sicer pa je pozdravljam namero vlade, da je to nemara prvi korak k brezplačnim vrtcem, in izjavo ministra, češ da brezplačni vrtci za vse morda niso tako nerealna zadeva. Mi še vedno verjamemo, da je naš predlog pravi, in bomo še vztrajali. Naši izračuni tudi dokazujejo, da ne gre za tako velik strošek, 1,04 odstotka BDP, medtem ko v državah OECD vlagajo v predšolsko vzgojo od 1,3 do 2,3 odstotka BDP.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 1. julij 2011 / 07:00

Poskus čiščenja Trbojskega jezera

Kljub vsemu trudu potapljačev podvodna ekološka čistilna akcija ni uspela zaradi izjemno slabe vidljivosti.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / četrtek, 16. december 2010 / 07:00

Zvezde petkovega večera

Bled je bogatejši za nov poročni salon, Kranjčani pa so ponovno doživeli priljubljeni in tradicionalni nastop domačih zvezd v vlogah natakarjev, ko dvanajst ur delajo za šankom na Stari pošti in skrbi...

Mularija / četrtek, 16. december 2010 / 07:00

Obisk dedka Mraza na Gorenjskem glasu

Zadnje petkovo popoldne so najbolj težko pričakovali otroci, ki jih je dedek Mraz povabil, naj se mu pridružijo na Gorenjskem glasu. Toda ni povabil čisto vseh otrok, ampak samo tiste, ki so se p...

Avtomobilizem / četrtek, 16. december 2010 / 07:00

Tudi z zamudo se daleč pride

Fiat Doblo Cargo povečuje gnečo med lahkimi dostavnimi vozili.

Gorenja vas-Poljane / četrtek, 16. december 2010 / 07:00

Usad bodo sanirali pomladi

Javorje - V četrtek nas je poklical jezni bralec, želi ostati anonimen, in povedal, da se je na cesti Javorje–Žetina v občini Gorenja vas-Poljane sprožil usad. »Čeprav smo občino...

Gospodarstvo / četrtek, 16. december 2010 / 07:00

Odprli podjetniško točko VEM

Domžale - Center za razvoj Litija je ob pomoči Občine Domžale, ki je zagotovila prostorske pogoje, na Ljubljanski cesti v poslovni stavbi SPB tudi uradno odprl podjetniško vstopn...