Za slovo je potočil solze

Ob slovesu od dvajsetletne veslaške kariere je blejski veslač Jani Klemenčič obujal spomine, med katerimi je veliko lepih in tudi nekaj grenkih izkušenj. Čoln bo v prihodnjih letih zamenjal za jadrnico.

Bled, Ljubljana – Spremljevalce veslaškega športa, predvsem novinarje, je prejšnji teden na druženje ob koncu tekmovalne kariere povabil eden naših najboljših veslačev zadnjih let, Jani Klemenčič. Jani, ki ga vsi poznamo kot vedno nasmejanega in čustvenega športnika, tudi tokrat ni bil nič drugačen, saj je njegovo slovo spremljalo veliko smeha, ob grenkih spominih na smrt prijatelja Saša Mirjaniča in številne bolezni, ki so ga spremljale v karieri, pa je potočil tudi nekaj solz. »Čeprav sem v dvajsetih letih doživel marsikaj in vse ni bilo ravno po moji volji in željah, sem danes prepričan, da bi se še enkrat odločil za športno kariero veslača. Doživel sem marsikaj, spoznal veliko sveta in ljudi, tekmoval na številnih največjih tekmah, nastopil na štirih olimpijskih igrah, pred nekaj meseci pa sem vendarle spoznal, da je bolezen močnejša od moje želje nastopiti še na petih, ter se odločil, da zaključim tekmovalno kariero,« je povedal Jani Klemenčič, ki je seveda najbolj ponosen na bronasto kolajno iz olimpijskih iger leta 1992 v Barceloni in bronasto odličje s svetovnega prvenstva leta 2001 v Luzernu. Ob tem ima še vrsto četrtih mest z največjih tekmovanj.

»Nočem, da zgleda, da sem še včeraj veslal, danes pa sem prenehal. To pač ni res,« je pojasnil Jani in opisal vrsto zdravstvenih težav, ki jih je imel v karieri, od težav s črevesjem do revmatoidnega artritisa, ki ga je v zadnjem letu prisilil, da je pri zrelih petintridesetih letih (septembra bo star 36 let) dokončno opustil misel na nadaljevanje tekmovalne kariere. »Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi pomagali na moji športni poti, tudi državi, saj sem bil dobro desetletje zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve. Žal pa se zapletlo ravno na koncu. Dobil sem vsa potrebna uradna zdravniška potrdila in jih 17. maja odnesel v Tacen ter seveda pričakoval, da mi bodo na policiji podaljšali pogodbo še za pol leta. Še več, povedal sem o svoji težavah in tudi predlagal, da me sedaj lahko večkrat porabijo v namene promocije. Nato sem 7. junija dobil sporočilo iz banke, da mi ne morejo plačati zadnjega obroka kredita, ker nisem več zaposlen. Seveda sem klical v Tacen, kjer so mi nato povedali, da nisem edini, da so brez službe ostali še nekateri drugi športniki. Uradno obvestilo z delovno knjižico sem dobil 14. junija, kar pomeni, da 14 dni sploh nisem bil zavarovan. Res nisem posebno zamerljiv, tudi zaradi odpovedi službe bom seveda preživel, saj imam na Bledu manjši gostinski lokal, ni pa mi všeč način, kako država odslovi športnika, ko ta zaradi bolezni ni sposoben več nastopati. Vem, da je še veliko mlajših športnikov, ki si zaslužijo državno službo, pričakoval pa sem, da bom vsaj nekaj dni pred odpovedjo za to izvedel in si uredil status,« je razočaran povedal Jani in dodal, da sprva tega sploh ni hotel povedati v javnosti, vendar so ga zato prosili drugi športniki. »Če bom samo enega od njih obvaroval podobne izkušnje, sem naredil vse,« pravi Jani, ki je v zadnjem letu dobil izziv še v enem športu, saj je začel jadrati v novi slovenski ekipi 44.

»Poleg tega, da jadram, delam tudi pri Veslaški zvezi, imam lokal in še malo mi ni dolgčas,« zagotavlja Jani, ki se je lani tudi poročil, njegova poroka z lepotico (miss Universe 2001) Minko Alagič pa je bila na Bledu zelo odmevna. Zadnje čase pa je Minka vse manj na Bledu. »Res sva, zaradi njene službe, najela garsonjero v Ljubljani. Tako je sedaj manj na Bledu, jaz pa sem več v Ljubljani. Želiva si tudi družino, vendar pa sem zadnje leto zaradi bolezni jemal močne tablete in o tem še nisva smela razmišljati,« še dodaja Jani, ki neustrašno čaka na nove življenjske izzive. Pa srečno, Jani!