Onkološki inštitut so gradili preprosto predolgo

Superrevizijo poteka ene najbolj razvpitih gradenj v Sloveniji je opravilo škofjeloško podjetje za investicijski inženiring Lokainženiring.

Škofja Loka – V Gorenjskem glasu smo že poročali o ustanovitvi podjetja Lokainženiring, ki je nastalo po nesporazumih in odhodu nekaterih sodelavcev iz Lokainvesta. Pred petimi leti ustanovljena družba se je na področju gradbenega nadzora in širše investicijskega inženiringa hitro uveljavila in bila pred dobrim mesecem v slovenski javnosti omenjena kot superrevizor gradnje Onkološkega inštituta v Ljubljani – zagotovo ene najbolj razvpitih gradenj v Sloveniji. O razvoju družbe Lokainženiring in revizijskih ugotovitvah smo se pogovarjali z direktorjem Srečom Barbičem.

Letos je minilo pet let od ustanovitve Lokainženiringa. Kako se družba razvija?

»Res je aprila minilo pet let, odkar je skupina štirih ustanovila družbo Lokainženiring. Danes nas je 15 zaposlenih in lahko rečem, da bi lahko v sedanji veliki konjunkturi zaposlili še več ljudi. Vendar je treba biti previden. Naša usmeritev ostaja takšna, kot je bila ob ustanovitvi: sledimo vsem fazam projekta, od arhitekturno-gradbene zasnove do pridobitve uporabnega dovoljenja. Zaposlili smo tudi ekonomista, ki sodeluje pri pripravi investicije, precej pa imamo zunanjih partnerjev, zlasti na segmentu projektiranja, saj ta dela v celoti oddajamo. Na področju strokovnega nadzora pri visokih gradnjah smo praktično v samem slovenskem vrhu.«

Pri katerih projektih sodelujete?

»Najbolj znan in lahko rečem razvpit projekt je bil vsekakor Onkološki inštitut, za katerega smo na razpisu dobili izvedbo superrevizije, opravljamo nadzor izvajanja inštalacij Pediatrične klinike, spremljamo priprave za gradnjo nove Urgence Kliničnega centra in v polnem teku so priprave na gradnjo kar osmih proizvodnih objektov na Škofjeloškem: Libor, Sibg, Odeja, Alpetour, DSV, Polikom, Niko in Alpes. Ker smo stalni sodelavci Ministrstva za obrambo, je tu še priprava na gradnjo velikega strelišča v Ajdovščini, sodelujemo pri investicijah Merkurja, Gorenjske banke in občin po Gorenjskem. Trenutno imamo v delu kar okoli štirideset projektov.«

Kaj je pomenila superrevizija Onkološkega inštituta?

»Pri tem je bilo kar nekaj napačnih razlag. Dobili smo nalogo, da pregledamo potek izvedbe projekta, ne pa kvalitete te izvedbe. Pregled smo zaključili in oddali poročilo, kot je bilo dogovorjeno. V javnosti je sicer bila informacija, da je ministrstvo za zdravje zahtevalo dopolnitve, v resnici pa je minister zaradi nesporazuma objavil napačen rok oddaje poročila, zato smo mu predhodno oddali delno poročilo, ki pa je bilo seveda še nepopolno. Na naše končno poročilo ni bilo pripomb. Že samo dejstvo, da so nam zaupali to superrevizijo, je bilo priznanje naši strokovnosti, v zadovoljstvo pa nam je, da je naročnik zadovoljen z našim opravljenim delom.«

Kaj je glavna ugotovitev te zelo žalostne zgodbe, ki traja že več kot deset let?

»Glavni napaki sta bili zagotovo dve: ta projekt je bil izredno slabo pripravljen, druga napaka pa je bila izredno dolgotrajna gradnja. Normalno je, da se v desetih letih v tehnologiji marsikaj spremeni, in posledično so bile upravičene številne zahteve po spremembah v sami gradnji. Napaka pa je bila, da so se te spremembe reševale parcialno, torej ne z vidika celote objekta. Verjamem, da so bile zahteve zelo utemeljene, prihajajo celo še danes, vendar bi bilo nujno, da bi jih nekdo usklajeval.«

Prav v teh dneh poteka selitev Onkološkega inštituta v nove prostore in v javnosti je slišati za hude probleme s klimatizacijo. So tu resnično napake?

»Kot rečeno, s kvaliteto izvedbe se nismo ukvarjali, kolikor pa poznam situacijo, je pri klimatizaciji bolj problem nastavitev, regulacije in upravljanja. Kot smo ugotovili, primopredaja teh inštalacij sploh ni bila izvedena.«

Kako ocenjujete razmere na področju investicij oziroma gradenj?

»Nedvomno je na tem trgu zelo velika konjunktura, ki bo trajala še najmanj leto ali dve. Prihodnje leto bodo pri nas parlamentarne volitve, ki tudi vplivajo na obseg tovrstnih del. V gradbeništvu širše, zlasti pa v inženiringu se vse bolj kaže problematika pomanjkanja kadra. Danes dobiti visoko usposobljen kader je izredno težko, posledično pa plače letijo v nebo. Danes ima gradbeni inženir z nekaj izkušnjami brez dodatkov plačo na ravni tri tisoč evrov bruto.«

Vaši razvojni načrti?

»Prvič smo v položaju, da razmišljamo, kako obdržati položaj, ki ga imamo. To je naš prioritetni cilj. Najbrž se bomo morali pripraviti na posle v tujini, kar nameravamo prihodnje leto. Tretja usmeritev pa je gradnja za trg, za kar naj bi sodelovali z nekim finančnim partnerjem. Pri tem investitorstvu je pomembno, da imaš tudi kapital, hkrati pa je zaradi varnosti podjetja izrednega pomena perspektiva naložb. Že nekoliko problematična lokacija lahko vpliva na slabo prodajo zgrajenega in podjetje je hitro 'pod vodo'.«

Zagotovo zelo dobro poznate razmere v Škofji Loki, kjer so z urejanjem prostora kar precejšnje težave. Zgovorno je bilo mrtvilo pri gradnji proizvodnih objektov, Škofja Loka je eno redkih mest, ki nima prav nobenega nakupovalnega centra, tudi stanovanjska gradnja zaostaja za potrebami. Kako komentirate vse to?

»V Škofji Loki se je nedvomno nabralo kar nekaj pomembnih zaostankov, o čemer priča sedanji naval pri podjetniških naložbah, pri objektih za preskrbo imamo vsaj pet let zaostanka in še vedno ni dokončnih rešitev, zapleta pa se tudi pri stanovanjski gradnji. Tudi primer urejanja Kapucinskega trga kaže na to, da ne zmoremo celovitih rešitev. Čeprav gre v bistvu za središče mesta, se ga lotevamo parcialno, brez upoštevanja obstoječih objektov (npr. nekdanjega hotela), ne rešujejo se prometne zagate. Ni čudno, da se pojavlja vrsta civilnih iniciativ, ki nasprotujejo takim pristopom.«

V preteklih letih niste imeli najboljših odnosov s lokalno skupnostjo – občino. Se je kaj spremenilo?

»Lahko rečem, da se je odnos po zadnjih lokalnih volitvah izboljšal. Po dolgem času nas jemljejo kot partnerja, ki kraju lahko tudi kaj prinese.«